Jedro

Obveznost založitve predujma je naložena družbi, zato ima po presoji višjega sodišča le ona pravni interes za pritožbo zoper sklep o založitvi predujma.

Tožeča stranka je sicer ena od dveh družbenic družbe, zato ima ekonomski interes, da bi bil znesek predujma, ki ga je dolžna založiti družba, čim nižji, saj ta znesek načeloma lahko vpliva na poslovanje družbe, vendar pa ekonomski interes ne pomeni tudi pravnega interesa za pritožbo zoper odrejeni predujem.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom družbi JP A., d. o. o., naložilo, da v roku 30 dni od prejema tega sklepa na račun sodišča založi 14.241,77 EUR predujma za stroške tega postopka, sicer ga bo sodišče od družbe izterjalo po uradni dolžnosti.

2. Zoper ta sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da določi nov začetek teka paricijskega roka in zniža višino predujma za 988,00 EUR, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V primeru spremembe sklepa predlaga tudi povrnitev pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da višje sodišče pritožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrže ter tožeči stranki naloži povrnitev njenih pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Pravdni stranki sta družbenici JP A., d. o. o. V konkretni zadevi gre za t. i. družbeniško tožbo (actio pro socio), saj je tožeča stranka zoper toženo stranko vložila tožbo po 503. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Predmet presoje v izpodbijanem sklepu je bila višina predujma, ki ga je dolžna založiti JP A., d. o. o., za kritje stroškov postopka v skladu s četrtim odstavkom 503. člena ZGD-1.1

6. Obveznost založitve predujma je naložena družbi, zato ima po presoji višjega sodišča le ona pravni interes za pritožbo zoper sklep o založitvi predujma. Ker torej tožeča stranka ni plačnica predujma, nima pravnega interesa za pritožbo zoper to konkretno procesno dejanje. Morebitna previsoka odmera predujma oziroma napačna določitev paricijskega roka namreč ne bosta vplivali na njene konkretne in neposredne pravne koristi, saj ta v svojem pravnem položaju zaradi izpodbijanega sklepa ne bo prikrajšana oziroma prizadeta. Tožeča stranka je sicer ena od dveh družbenic JP A., d. o. o., zato ima ekonomski interes, da bi bil znesek predujma, ki ga je dolžna založiti družba, čim nižji, saj ta znesek načeloma lahko vpliva na poslovanje družbe, vendar pa ekonomski interes ne pomeni tudi pravnega interesa za pritožbo zoper odrejeni predujem. Višje sodišče je zato pritožbo tožeče stranke zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo kot nedovoljeno (četrti odstavek 343. člena v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP).2

7. O pritožbenih stroških je višje sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker pritožba tožeče stranke ni bila dovoljena, krije sama svoje stroške, enako pa velja tudi za toženo stranko, saj v posledici odločitve o pomanjkanju pravnega interesa, na kar višje sodišče pazi že po uradni dolžnosti, odgovor na pritožbo ni pripomogel k odločitvi o pritožbi. V zvezi z navedbami tožene stranke, da je odgovor na pritožbo nujno pravno sredstvo za zagotovitev pravice do vložitve ustavne pritožbe, višje sodišče pojasnjuje, da je možnost vložitve odgovora na pritožbo eden od vidikov uveljavljanja pravice do izjave v postopku. Ta je stranki dana v primerih, ko to določa zakon, vendar to ne pomeni, da so (odvetniški) stroški le-tega nujno potrebni za sam postopek, saj sodišče glede na okoliščine primera oceni, ali je bil tak strošek potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP).3 1 Ta določa, da stroške postopka in stroške posebnega zastopnika krije družba. S sklepom sodišče naloži družbi, da založi predujem za te stroške. Če družba predujma ne založi, ga sodišče izterja po uradni dolžnosti. Če je vložitev tožbe neutemeljena, sme družba zahtevati povrnitev stroškov od družbenika, ki je vložil tožbo iz prvega odstavka tega člena, po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. 2 Prim. J. Zobec v L. Ude in drugi, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana, GV Založba, 2009, str. 509–510. 3 Prim. npr. tudi sodbo VSL II Cpg 109/2015.