Jedro

Odgovor na vprašanje, ali je potrebno prekiniti izvršilni postopek z začetkom stečajnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, daje opredelitev stečajne mase v drugem odstavku 224. člena ZFPPIPP. Upnik utemeljeno navaja, da celotna nepremičnina ne predstavlja premoženja stečajnega dolžnika (stečajne mase), temveč le delno do 1/2. V preostalem deležu 1/2 pa je to premoženje realne dolžnice. Za solastni delež nove dolžnice zaenkrat ni razloga, da bi se postopek prekinjal, temveč bi se moral nadaljevati, saj je z vknjižbo solastninske pravice na obremenjeni nepremičnini prišlo po zakonu do pravnega nasledstva glede dela predmeta izvršbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da se na koncu izreka in pred piko doda besedilo: ″kolikor se nanašajo na dolžniku do 1/2 solastni delež nepremičnin ID znak ... 355/2, katastrska občina ..., parcela 355/2 in ID znak ... 354/15, katastrska občina ..., parcela 354/15. II. Dolžnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti drugemu-tretjemu upniku 920,40 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom prekinilo s 26. 9. 2019 izvršbe, dovoljene s sklepi z dne 15. 4. 2015, 11. 9. 2015 in 4. 3. 2016. Ugotovilo je, da se je 26. 9. 2019 nad dolžnikom začel stečajni postopek St 2651/2019. Upnika sta v izvršbi pridobila ločitveno pravico in do začetka stečajnega postopka v izvršbi ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo drugi upnik, ki je hkrati tretji upnik (v nadaljevanju: upnik), po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da iz podatkov zemljiške knjige za nepremičnini izhaja, da sta v solasti dolžnika in H. P., vsakega do 1/2. Nadalje iz zemljiške knjige izhaja, da je kot začetek učinkovanja vpisa solastninske pravice H. P. šteti 2. 8. 2019, kar pomeni, da je postala dejanska lastnica že pred tem datumom. Napadani sklep, s katerim se prekinjajo izvršilni postopki, je pravilen le delno do 1/2. Izvršilne postopke je na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) možno prekiniti le v delu, kjer se posega na 1/2 solastni del nepremičnin stečajnega dolžnika, ne pa tudi na preostali H. P. solastni del nepremičnin. Nepremičnina, s katero se nadaljuje izvršba, po stanju zemljiške knjige ne predstavlja premoženja stečajnega dolžnika, temveč realnega dolžnika (H. P.), saj se domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. To pomeni, da je potrebno nadaljevati izvršbo na 1/2 delu nepremičnin, katerih solastnica je hipotekarna dolžnica.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo dolžniku in vodilnemu upniku s pozivom, odgovorov nista vložila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je nad dolžnikom 26. 9. 2019 začel stečajni postopek, da sta upnika v izvršbi pridobila ločitveno pravico in da do začetka stečajnega postopka v izvršbi ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Teh ugotovitev upnik ne izpodbija. Iz spisa izhaja, da sta bili nepremičnini ob začetku izvršilnih postopkov last dolžnika do celote. Upnik utemeljeno navaja, da sta sedaj nepremičnini v solasti dolžnika in H. P., vsakega do 1/2 in da je kot začetek učinkovanja solastninske pravice H. P. šteti 2. 8. 2019. Torej je prišlo do vknjižbe solastninske pravice H. P. tekom izvršilnih postopkov in pred začetim osebnim stečajem dolžnika. O slednjem je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba stečaja 27. 9. 2019. Zato je za odločitev bistvena okoliščina, da dolžnik ob začetku osebnega stečaja ni bil več lastnik nepremičnin do celote, temveč samo do 1/2. Tretji odstavek 132. člena ZFPPIPP1 ureja vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe. Odgovor na vprašanje, ali je potrebno prekiniti izvršilni postopek z začetkom stečajnega postopka po 2. točki tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, daje opredelitev stečajne mase v drugem odstavku 224. člena ZFPPIPP2. Ta med drugim določa, da v stečajno maso spadajo: 1. premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka, […]. Upnik utemeljeno navaja, da celotna nepremičnina ne predstavlja premoženja stečajnega dolžnika (stečajne mase), temveč le delno do 1/2. V preostalem deležu 1/2 pa je to premoženje realne dolžnice3. Za solastni delež nove dolžnice zaenkrat ni razloga, da bi se postopek prekinjal4, temveč bi se moral nadaljevati, saj je z vknjižbo solastninske pravice na obremenjeni nepremičnini prišlo po zakonu do pravnega nasledstva glede dela predmeta izvršbe. O tem odloči sodišče prve stopnje s posebnim sklepom, kar predlaga upnik v pritožbi. Zoper sklep o vstopu novega dolžnika ima nova dolžnica pravico do ugovora zoper pravno nasledstvo po prvem odstavku 56a. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zmotno presodilo listine (zemljiškoknjižni in registrski izpisek), njegova odločba pa se je opirala samo na te dokaze. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi upnika in ustrezno spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (druga alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

6. Upnik je uspel s pritožbo, zato je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ upravičen do nagrade za: pravno sredstvo 1200 točk po 6. točki tar. št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), 2 % administrativnih stroškov od 1000 točk oziroma 20 točk po tretjem odstavku 11. člena OT, 1 % administrativnih stroškov od presežka 200 točk oziroma 2 točki po tretjem odstavku 11. člena OT, sodno takso za pritožbo 26,40 EUR, 22 % DDV. Skupaj znašajo stroški tega pritožbenega postopka 920,40 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006. 1 Začetek stečajnega postopka ima naslednje pravne posledice za postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka: 1. če v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka, 2. če je upnik v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja prekine z začetkom stečajnega postopka, 3. če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če je bila do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, začetek stečajnega postopka ne vpliva na tek tega izvršilnega postopka, [...]. 2 Tudi splošna določba prvega odstavka 205. člena ZPP določa, da se postopek prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, razen v primeru osebnega stečaja, če je predmet spora zahtevek, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase. V izvršbi bi to smiselno pomenilo: če predmet ne spada v stečajno maso, ni razloga za prekinitev postopka. 3 Sklep VSL II Ip 473/2018 – nanj se v pritožbi sklicuje upnik, dodatno VSL II Ip 474/2018. 4 Stvar stečajnega upravitelja je kako bo obravnaval prenos solastnega deleža na nepremičninah.