5. 6. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Edvarda Ovna, Ljubljana, in družbe Rdeče nebo, d. o. o., Ljubljana, ki ju oba zastopa Odvetniška pisarna Jadek & Pensa, d. o. o., Ljubljana, na seji 5. junija 2024

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 107. in 175. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (Uradni list RS, št. 161/20), kolikor se nanašata na določitev namenske rabe zemljišča s parcelno številko 441, k. o. Oltra, se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika izpodbijata 107. in 175. člen Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ankaran (v nadaljevanju OPN) v delu, ki spreminja namembnost njunega zemljišča s parcelno številko 441, k. o. Oltra. Navajata, da je imelo navedeno zemljišče pred uveljavitvijo OPN namensko rabo "C – območje za centralne dejavnosti", nahajalo se je v enoti urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) KC-12, z OPN pa je zemljišču določena namenska raba G – gozd (95 % površine) in K2 – druga kmetijska zemljišča (5 % površine). Menita, da je s tem prej zazidljivo zemljišče postalo nezazidljivo. Ker naj bi bilo zemljišče kupljeno kot naložba z možnostjo gradnje, naj bi navedeno imelo zanju veliko premoženjsko prikrajšanje. Pobudnika dodajata, da pobudo vlagata v trimesečnem roku po prejetju sklepa Upravnega sodišča, s katerim je to sodišče zavrglo njuno tožbo za odpravo oziroma razveljavitev OPN, vloženo na podlagi 58. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2).

[1]Pobudnika sta sklep Upravnega sodišča št. I U 680/2021 z dne 18. 3. 2022 prejela 23. 3. 2022, pobudo pa sta vložila 22. 6. 2022.

2.Pobudnika pojasnita, da je pobudnik zemljišče kupil že leta 2004, pravna prednica pobudnice pa je postala solastnica zemljišča leta 2019. Vse od leta 2004 do uveljavitve OPN naj bi bilo zemljišče po prej veljavnih občinskih prostorskih aktih zazidljivo. Pobudnika navajata, da je Občina Ankaran (v nadaljevanju Občina) postopek priprave OPN začela v letu 2016. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka OPN naj bi bila v letu 2019. Pobudnika navajata, da sta na dopolnjen osnutek OPN dala pripombe. Poudarila naj bi, da sta zemljišče kupila kot naložbo z možnostjo gradnje in da jima bo s spremembo namembnosti povzročena velika škoda. Občina naj se do njunih pripomb ne bi ustrezno opredelila niti v dokumentu Stališča do pripomb in predlogov, podanih na javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka OPN, z dne 20. 1. 2020 (v nadaljevanju Stališča) niti v dokumentu Tehtanje javnega in zasebnega interesa pri odločanju o določitvi namenske rabe prostora v postopku priprave in sprejemanja OPN Občine Ankarana iz oktobra 2020 (v nadaljevanju Tehtanje javnega in zasebnega interesa). Občina naj bi zato kršila pravico do poštenega postopka iz 22. in 23. člena Ustave. Pobudnika zatrjujeta tudi neskladje OPN s 33., 67. in 69. členom Ustave ter s 1. členom Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). OPN naj bi namreč kršil zahtevo po vzpostavitvi pravičnega ravnovesja med splošnim interesom in interesom posameznika in prepoved, da se s spremembo namembnosti posamezniku ne sme nalagati pretiranega bremena. Pobudnika menita, da gre v primeru sporne spremembe namembnosti za t. i. razlaščujoč poseg, saj se je zaradi nje bistveno spremenil način uživanja njunega zemljišča in zmanjšala vrednost zemljišča. Ker naj Občina tudi ne bi izvedla ustreznega tehtanja med javnim interesom in interesom zasebnih lastnikov zemljišč, naj bi bil OPN v neskladju tako s 33., 67. in 69. členom Ustave ter 1. členom Prvega protokola k EKČP kot tudi z 22. in 23. členom Ustave. Pobudnika navajata, da je Občina s sporno spremembo namembnosti praktično izničila vrednost njunega premoženja. Dodajata, da glede na to, da je bilo zemljišče od nakupa leta 2004 zazidljivo, nista mogla predvideti, da se bo to dejansko spremenilo z uveljavitvijo OPN leta 2020. Menita, da sta, upoštevaje prej navedeno, lahko utemeljeno pričakovala, da bosta namen, zaradi katerega sta zemljišče kupila, tudi uresničila. Omejitev njune pravice do zasebne lastnine naj bi bila zato prekomerna. Pobudnika dodajata, da je Občina pri spreminjanju namembnosti zemljišč ravnala tudi v neskladju z načelom enakosti iz 14. člena Ustave, saj določenim zemljiščem, ki ležijo v neposredni bližini njunega, ni spremenila namembnosti na način, da bi postala nezazidljiva, čeprav so po dejanski rabi (tako kot njuno) kmetijska oziroma gozdna in se kot taka tudi uporabljajo. Neskladje s tretjim odstavkom 153. člena Ustave v zvezi z načelom zakonitosti in načelom pravne države iz 2. člena Ustave naj bi bilo podano zato, ker Občina izpodbijanega odloka ni sprejela po pravilnem postopku. Pobudnika menita, da Občina v postopku ni upoštevala zahteve po tehtanju med javnimi in zasebnimi interesi (7. člen Zakona o prostorskem načrtovanju, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09, 57/12 in 109/12 – v nadaljevanju ZPNačrt) in se ni ustrezno opredelila do pripomb pobudnikov (šesti odstavek 50. člena ZPNačrt).

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik