Jedro

Do navedenih listin bi se moral, upoštevajoč načelo kontradiktornosti, opredeliti pred izdajo izpodbijane odločbe že prvostopenjski organ. Zato so utemeljeni tožnikovi ugovori, da zaradi storjenih kršitev pravil v postopku tudi dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, saj se v postopku niso izvajali dokazi glede tožnikovih dolgoletnih izkušenj in pridobljenih znanj.

Po presoji sodišča ni mogoče slediti obrazložitvi izpodbijane odločitve, iz katere je razumeti, da mora poklicni gasilec, ki kot operativni vodja ali poveljnik vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije in izpolnjuje pogoje, ki so zanj predpisani v petem odstavku 13. člena ZGas, izpolnjevati tudi pogoje, ki so za poklicnega gasilca predpisani v drugem odstavku 13. člena ZGas (izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in oprava predpisanega strokovnega izpita). Po presoji sodišča iz zakonskih določb 13. člena ZGas navedeno ne izhaja. Za poveljnika ali operativnega vodjo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije so določeni pogoji v petem odstavku 13. člena ZGas, zaradi česar je v postopku treba ugotoviti, ali tožnik izpolnjuje pogoje, ki so določeni v tem odstavku.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Inšpektorata Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 0611-3823/2016-2 z dne 17. 1. 2017 se odpravi in zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (v nadaljevanju: upravni organ prve stopnje) je z izpodbijano odločbo odločil, da tožnik, ki je na delovnem mestu poveljnika javnega zavoda Gasilska brigada ... do izpolnitve pogojev za poklicnega gasilca v Gasilski brigadi ... poklicno ne sme opravljati operativnih nalog gasilstva (1. točka izreka). Rok: naslednji dan po prejemu odločbe (2. točka izreka). O izpolnitvi pogojev za poklicnega gasilca mora tožnik takoj pisno obvestiti Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (3. točka izreka). Iz 4. točke izreka pa izhaja, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bil pri javnem zavodu Gasilska brigada ... opravljen izredni inšpekcijski nadzor (zapisnik z dne 11. 1. 2017). Gasilska brigada ... je enota najvišje (VII.) kategorije. Za delovno mesto poveljnika Gasilske brigade ... je potrebno, poleg splošnih predpisov, upoštevati tudi določila Zakona o gasilstvu (v nadaljevanju ZGas). V petem odstavku 13. člena ZGas je določeno, da mora imeti poklicni gasilec, ki kot poveljnik ali operativni vodja vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije, poleg splošnih pogojev najmanj visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, pet let delovnih izkušenj pri poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit. Predpisan strokovni izpit mora opraviti najkasneje v enem letu po nastopu dela tudi predstojnik poklicne gasilske enote. Pravilnik o strokovnih izpitih poklicnih gasilcev (v nadaljevanju Pravilnik) v 8a. členu in 8b. členu opredeljuje strokovni izpit za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote ter strokovni izpit za predstojnika gasilske enote. Drugi odstavek 13. člena ZGas določa obveznost izobraževanja po programu za poklicne gasilce (gasilska šola). V 5. členu ZGas so med drugim opredeljeni pojmi poklicnega gasilca, operativnega gasilca ter operativne naloge gasilstva. Slednje je opredeljeno tudi v Pravilih gasilske službe (v nadaljevanju Pravila).

3. Prvostopenjski organ ugotavlja, da tožnik od marca 1997 opravlja naloge poveljnika javnega zavoda Gasilska brigada ... Tožnik je zaključil študij obramboslovja in si pridobil naziv diplomirani obramboslovec. Strokovni izpit za predstojnika gasilske enote, ki je opredeljen v 8b. členu Pravilnika je tožnik opravil 22. 2. 2016. Tožnik pa nima strokovnega izpita za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote (8a. člen Pravilnika), prav tako ni opravil izobraževanja po programu za poklicne gasilce (drugi odstavek 13. člena ZGas). Prvostopenjski organ zaključuje, da tožnik izpolnjuje pogoje za opravljanje del in nalog direktorja Gasilske brigade ..., ne pa tudi za poveljnika, saj ni opravil izobraževanja po programu za poklicne gasilce. Zato je odločil, kot izhaja iz izreka navedene odločbe.

4. Ministrstvo za obrambo je kot pritožbeni organ tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnilo. Sklicuje se na 103. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, po katerem je Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami med drugim pristojen tudi za nadzor nad izvajanjem ZGas. Ker tožnik ni opravil strokovnega izpita za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote kot tudi ne izobraževanja po programu za poklicne gasilce, je tudi po presoji pritožbenega organa prvostopenjski organ utemeljeno in zakonito odredil, da tožnik do izpolnitve pogojev za poklicnega gasilca v Javnem zavodu Gasilska brigada ... poklicno ne sme opravljati operativnih nalog gasilstva. Na podlagi drugega odstavka 13. člena ZGas morajo poklicni gasilci po sklenitvi delovnega razmerja v 18 mesecih uspešno zaključiti izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in opraviti predpisan strokovni izpit. Ko gre za poklicnega gasilca, ki kot poveljnik ali operativni vodja vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije, pa peti odstavek 13. člena ZGas določa, da mora imeti polog splošnih pogojev najmanj visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, pet let delovnih izkušenj pri poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit. Predpisan strokovni izpit mora opraviti poklicni gasilec najkasneje v enem letu po nastopu dela poveljnika ali operativne vodje. Predpisan strokovni izpit mora opraviti najkasneje v enem letu po nastopu dela tudi predstojnik poklicne gasilske enote. Navedeni strokovni izpit natančneje določa Pravilnik za poveljnika in operativnega vodjo gasilske enote ter strokovni izpit za predstojnika gasilske enote in sicer v 8a. in 8b. členu.

5. Tožnik zaseda tako imenovano sestavljeno delovno mesto direktor - poveljnik. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta v delu, ki se nanaša na naloge direktorja. V delu za delovno mesto poveljnika pa temu ni tako, saj funkcijo poveljnika lahko opravlja le poklicni gasilec, ki pa mora v okviru splošnih pogojev uspešno opraviti obvezno izobraževanje v gasilski šoli za poklicne gasilce in opraviti strokovni izpit, česar pa tožnik ni opravil. V zvezi z opravljanjem strokovnega izpita za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote pa pritožbeni organ pojasnjuje, da navedeni izpit ni pogoj za izvršitev izpodbijane odločbe, saj le-ta še ni bil razpisan in ga tožnik ni mogel opraviti. Sklepno zaključuje, da je prvostopenjski organ ravnal pravilno in v skladu s predpisi ter tožniku upravičeno naložil izpodbijani ukrep.

6. Tožnik se z navedeno odločitvijo ne strinja in jo izpodbija ter v tožbi uveljavlja tožbene ugovore nepravilne uporabe materialnega prava, to je ZGas ter nanj oprtega predpisa, to je Pravilnika in Pravil. Meni tudi, da se pri izdaji izpodbijanih odločb ni ravnalo po pravilih postopka in je to vplivalo na zakonitost oz. pravilnost odločitve, dejansko stanje pa prav tako ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Tožnik je, kot pravilno izhaja iz izpodbijanih odločb, diplomirani obramboslovec, ki je 22. 2. 2016 opravil strokovni izpit za predstojnika gasilske enote, v Gasilski brigadi ... pa opravlja naloge poveljnika že od leta 1997, trenutno je na delovnem mestu poveljnika brigade. Kot dokaz tožnik prilaga pogodbo o zaposlitvi z dne 24. 3. 2017, kopijo delovne knjižice, potrdilo o strokovnem izpitu poklicnih gasilcev, potrdilo o opravljenem zaključnem izpitu za gasilca, službeno izkaznico za gasilca, potrdilo o usposabljanju nosilcev izolacijskega dihalnega aparata, potrdilo usposabljanja za vodje intervencij in zdravniško spričevalo. V postopku niso bili izvedeni dokazi glede izkušenj tožnika v zvezi s poklicnim opravljanjem operativnih nalog gasilstva. Vodenje poklicne gasilske enote, organizirane kot javni zavod, se nedvomno šteje kot izpolnjen pogoj „najmanj pet let delovnih izkušenj pri poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva“. Tudi iz soglasja Ministrstva za obrambo za opravljanje dela preko polnega delovnega časa z dne 14. 6. 2013 izhaja, da je tožnik zadolžen za usklajevanje operativnega delovanja reševalnih aktivnosti v primeru nesreč. Tožnik v postopku sploh ni bil zaslišan in mu je bila kršena pravica do izjave. Pri izpodbijani odločitvi organa nista ravnala po pravilih postopka, kar je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve, dejansko stanje pa prav tako ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno.

7. V zvezi z očitkom napačne uporabe materialnega prava se tožnik sklicuje na ZGas in citira 13. člen tega zakona. Navaja, da ZGas v prvem odstavku 13. člena kandidata za gasilca, ki poklicno opravlja naloge gasilstva, enači s poklicnim gasilcem ter določa, kakšne pogoje mora kandidat izpolnjevati. V ostalih odstavkih 13. člena ZGas pa zakon predvideva sankcijo v primeru, če kandidat za poklicnega gasilca ne opravi izobraževanja ter določa kakšne izpite morajo opraviti poklicni gasilec, poveljnik ali operativni vodja ter predstojnik. Na podlagi 31. člena ZGas pa Pravilnik določa v 1. členu program in postopek opravljanja strokovnih izpitov za poklicne gasilce in sicer za: gasilca, gasilskega inženirja, poveljnika ali operativnega vodja gasilske enote ter predstojnika gasilske enote. Tako ZGas kot Pravilnik razlikujeta izobraževanje za posamezne poklicne gasilce in sicer posebej za gasilca, posebej za gasilskega inženirja, posebej za poveljnika ali operativnega vodja gasilske enote in posebej za predstojnika gasilske enote. Poveljnik poklicne gasilske enote pa ne izvaja del in nalog po temeljnem programu za pridobitev poklica gasilec, temveč ima pristojnost poveljevanja gasilski enoti oziroma posameznim ali več formacijskim sestavom gasilskih enot ter skrbi za strokovno delo gasilskih enot. Zato je tudi za poklicnega gasilca, ki kot poveljnik ali operativni vodja vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije, v petem odstavku 13. člena ZGas določeno, da mora imeti najmanj visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo in predpisan strokovni izpit. Ker minister v sodelovanju z Združenjem slovenskih poklicnih gasilcev, ni v skladu z 31. členom ZGas razpisal izobraževalnih programov za izobraževanje in dopolnilno usposabljanje poklicnih gasilcev, se jih tožnik z doseženo univerzitetno izobrazbo ni mogel udeležiti. Ne ZGas in ne Pravilnik ne določata, da bi moral poveljnik ali operativni vodja gasilske enote ali predstojnik gasilske enote opraviti predhodno tudi zaključni izpit za gasilca, na podlagi katerega se pridobi poklic gasilec in strokovni izpit za stopnjo izobrazbe, ki se sicer zahteva za kandidata za gasilca. Kot izhaja iz obrazložitve drugostopenjske odločbe, še ni bilo razpisanega strokovnega izpita za poveljnika ali operativno vodjo gasilske enote, zato ga tožnik ni mogel opraviti. Glede na navedeno in glede na dejstvo, da je tožnik poveljnik Gasilske brigade ... od leta 1997 dalje, tožnik nedvomno še vedno izpolnjuje vse pogoje za opravljanje dela predstojnika ali operativnega vodje gasilske enote.

8. Tožnik navaja, da je ob sprejemu ZGas-B v letu 2005 kot delavec v poklicni gasilski enoti že bil poklicni gasilec in je tudi izpolnjeval pogoje za vodenje strokovnega dela zavoda kot poveljnik poklicne gasilske enote, organizirane kot javni zavod. Glede na to, da je bil tožnik ob sprejemu ZGas-B poklicni gasilec z večletnimi izkušnjami pri vodenju operativnega dela v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije, zakon ne more veljati retroaktivno in tudi za tožnika zahtevati, da ponovno, kljub temu, da je že izpolnjeval pogoje za poklicnega gasilca, opravi novo predpisano izobraževanje. V petem odstavku 13. člena ZGas je določeno, da mora poklicni gasilec, ki kot poveljnik ali operativni vodja vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije, imeti poleg splošnih pogojev najmanj visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, 5 let delovnih izkušenj pri poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva in opravljen predpisan strokovni izpit. Slednji pa še ni bil razpisan in ga tožnik ni mogel opraviti. Zato je nezakonita odločitev, da tožnik pogojev za opravljanje operativnih nalog gasilstva ne izpolnjuje. Glede na to, da se za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote na podlagi petega odstavka 13. člena ZGas zahteva pet let delovnih izkušenj pri poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva, je očitno zakonodajalec zaposlenim v poklicnih gasilskih enotah, ki so pred ZGas-B opravljali delo, priznal status poklicnega gasilca in posledično tudi usposobljenost za opravljanje operativnih nalog gasilstva. Zato je nedopustno od tožnika kot poveljnika poklicne gasilske enote zahtevati pred opravljanjem strokovnega izpita za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote tudi izobraževanje v gasilski šoli na stopnji kandidata za gasilca in opravljanje strokovnega izpita, ki velja za kandidata za gasilca po Pravilniku in prvem in drugem odstavku 13. člena ZGas. V primeru, da bi se 12. člen Pravilnika razlagalo tako, da bi morali kandidati za opravljanje izpita za poveljnika ali operativnega vodja gasilske enote k prijavi predložiti tudi dokazilo o opravljenem gasilskem izobraževanju za poklicnega gasilca po tem Pravilniku, bi bila takšna razlaga v nasprotju z ZGas. Med drugim se tožnik sklicuje na Pravila, ki v točki 24 določajo, da je gasilska izkaznica listina, s katero poklicni gasilec izkazuje zaposlitev v gasilski organizaciji. Tožnik jo zato prilaga in z njo dodatno dokazuje, da izpolnjuje pogoje za poklicnega gasilca in posledično izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje operativnih nalog gasilstva. Sklepno tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločitev (tako prvostopenjskega kot drugostopenjskega organa) kot nezakonito odpravi ter ugotovi, da tožnik izpolnjuje pogoje za poklicno opravljanje operativnih nalog gasilstva, toženi stranki pa naloži, da je dolžna tožniku povrniti stroške postopka.

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da tožba ni utemeljena, pri čemer se sklicuje na obrazložitev obeh upravnih odločb. V zvezi z navedbami tožnika glede soglasja Ministrstva za obrambo z dne 14. 6. 2013 pojasnjuje, da je s tem aktom ministrstvo soglašalo, da tožnik na funkciji direktor-poveljnik opravlja delo preko polnega delovnega časa in sicer v izrednih primerih. V konkretnem primeru pa tožnik ne izpolnjuje formalnih pogojev za opravljanje osnovnega poklica (poklicni gasilec), zato tega poklica sploh ne sme opravljati, tudi samo soglasje mu te pravice ne daje, temveč je soglasje v tem delu neizvršljivo. V nadaljevanju zavrača tožnikove navedbe, da mu je bila kršena pravica do izjave in se sklicuje na zapisnik inšpekcijskega postopka. Med drugim še navaja, da čeprav strokovni izpit za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote iz 8a. člena Pravilnika še ni bil razpisan, se ga tožnik, tudi v primeru, da bi bil ta razpisan, ne bi mogel udeležiti, ker mora na podlagi prvega odstavka 12. člena Pravilnika kandidat k prijavi priložiti dokazila o strokovni izobrazbi in dokazila o že opravljenem gasilskem izobraževanju za poklicnega gasilca. Kandidat za izpit za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote mora prijavi priložiti tudi dokazilo o delovnih izkušnjah pri poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva. Tožena stranka se sklicuje še na predlog ZGas iz leta 1992, iz katerega je razvidno, da je bil eden izmed ciljev zakona ureditev sistema izobraževanja in usposabljanja ter zagotovitev delovanja gasilske šole. Tako je zmotna navedba tožnika, da je gasilsko šolo uzakonil šele Zakon o spremembah in dopolnitvah ZGas iz leta 2005. Tožena stranka zato predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

10. Tožnik v pripravljalni vlogi vztraja pri tožbenih navedbah, ki jih dodatno pojasnjuje. Tožnik vztraja, da izpolnjuje formalne pogoje za opravljanje operativnih nalog gasilstva in da tožena stranka napačno razlaga ZGas in Pravilnik ter Pravila. Tožnik je opravil predpisan strokovni izpit za predstojnika gasilske enote. Dodatnega usposabljanja kandidatov za opravljanje strokovnega izpita za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote pa se ni mogel udeležiti, ker še ni organizirano. Nedopustno in v nasprotju z zakonskimi pogoji je tolmačenje tožene stranke, da se tožnik, tudi če bi bil strokovni izpit za poveljnika ali operativnega vodjo razpisan, tega izpita ne bi mogel udeležiti, ker ne bi mogel predložiti dokazila o strokovni izobrazbi in dokazila o že opravljenem gasilskem izobraževanju za poklicnega gasilca in dokazila o delovnih izkušnjah pri poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva. Za poveljnika brigade, ki je poslovodni organ javnega zavoda in vodi strokovno delo zavoda ter je poveljnik javne gasilske službe v ..., ni določeno ne v odloku ne v dokumentih o javni gasilski službi v ..., da bi moral opravljati operativne naloge gasilstva kot osnovne gasilske veščine, ki se izvajajo na delovnem mestu gasilec. V pristojnosti poveljnika brigade so namreč naloge nadziranja dela podrejenih vodij in njihovih formacij, koordiniranje z drugimi gasilskimi enotami in obveščanje javnosti. Za poveljnika poklicne gasilske enote ni določeno, da mora imeti enak poklic, kot se zahteva za kandidata za poklicnega gasilca. Ta poklic na visokošolski ali univerzitetni ravni sploh ne obstaja, saj pristojni minister v dvanajstih letih še ni pripravil izobraževalnih programov za izobraževanje in dopolnilno usposabljanje poklicnih gasilcev visoko strokovne in univerzitetne izobrazbe, kot to izhaja iz 31. člena ZGas. Tožnik med drugim izpostavlja nelogičnost, da mu je Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pri Ministrstvu za obrambo prepovedal poklicno opravljati operativne naloge gasilstva do izpolnitve pogojev za poklicnega gasilca, s strani istega ministrstva pa je bil imenovan kot ustrezen predsednik izpitne komisije, pred katero opravljajo kandidati strokovne izpite poklicnih gasilcev. V nadaljevanju se sklicuje še na Pravila in vztraja pri tožbi.

11. Tožba je utemeljena.

12. Z izpodbijano odločbo je odločeno, da tožnik, ki je od leta 1997 na delovnem mestu poveljnika javnega zavoda Gasilska brigada ..., do izpolnitve pogojev za poklicnega gasilca v Gasilski brigadi ... poklicno ne sme opravljati operativnih nalog gasilstva. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da tožnik izpolnjuje pogoje za opravljanje del in nalog direktorja Gasilske brigade ..., ne pa tudi za poveljnika, ker ni opravil izobraževanja za poklicne gasilce (drugi odstavek 13. člena ZGas). Prav tako tožnik nima strokovnega izpita za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote (8a. člen Pravilnika). Iz odločbe drugostopenjskega organa pa izhaja, da navedeni izpit ni pogoj za izvršitev izpodbijane odločbe, saj le-ta še ni bil razpisan in ga tožnik ni mogel opraviti. Tožnik temu ugovarja, saj meni, da izpolnjuje pogoje za poveljnika Gasilske brigade ..., pri čemer gre za naloge operativnega vodje. Strokovnega izpita za poveljnika, ki ga določa 8a. člen Pravilnika, pa ni mogel opraviti, saj ta še ni bil razpisan. Ne strinja se tudi s stališčem izpodbijane odločitve, po katerem bi kot poveljnik Gasilske brigade ... moral opraviti izobraževanje za poklicnega gasilca, kar po stališču tožene stranke izhaja iz drugega odstavka 13. člena ZGas. Tožnik namreč meni, da zanj velja peti odstavek 13. člena ZGas, saj izpolnjuje predpisan pogoj najmanj visoke strokovne ali univerzitetne izobrazbe ter pogoj petih let delovnih izkušenj pri poklicnem opravljanju operativnih nalog gasilstva. Nadaljnjega pogoja predpisanega strokovnega izpita, pa kot že pojasnjeno, tožnik ni mogel opraviti. Tožnik prav tako meni, da so bila z izdajo izpodbijane odločbe kršena pravila postopka, saj tožniku ni bila zagotovljena kontradiktornost v postopku, nepopolno in nepravilno pa je bilo tudi ugotovljeno dejansko stanje zadeve, saj se v postopku ni ugotavljalo ali ima tožnik znanje in izkušnje z izvajanjem operativnih nalog poveljnika. Po presoji sodišča so tožnikovi ugovori utemeljeni.

13. Tožnik se utemeljeno sklicuje, da v postopku sploh ni bil zaslišan ter da mu je bila kršena pravica do izjave. Iz zapisnika o izrednem inšpekcijskem nadzoru na področju gasilstva pri javnem zavodu Gasilska brigada ... z dne 11. 1. 2017 izhaja, da je bil namen inšpekcijskega nadzora preveriti izpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta direktor ter izpolnjevanje pogojev za prejemanje dodatka za stalnost na podlagi 106d. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri nadzoru je sodeloval tožnik kot poveljnik in odgovorna oseba. Opozorjen je bil, da se v inšpekcijskem postopku uporabljajo tudi določila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Iz zapisnika izhajajo ugotovitve glede statusa Gasilske brigade ... ter je citiran 6. člen in 8. člen Odloka o organiziranju Gasilske brigade ... V nadaljevanju so povzeti pogoji, ki so določeni za imenovanje poveljnika brigade ter citiran 21. člen statuta Gasilske brigade ..., ki določa pristojnosti poveljnika. Glede tožnika je ugotovljeno, da od marca 1997 opravlja naloge poveljnika Gasilske brigade ... Iz navedenega zapisnika nato izhaja, da tožnik nima strokovnega izpita za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote (8a. člen Pravilnika), prav tako ni opravil izobraževanja po programu za poklicne gasilce (drugi odstavek 13. člena ZGas) ter da opravljanje strokovnega izpita za poveljnika še ni možno. Iz zapisnika izhaja še zaključek, da tožnik prejema dodatek za stalnost na podlagi 106d. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in tudi, da je do dodatka upravičen. Po izdaji navedenega zapisnika pa je bila 17. 1. 2017 izdana izpodbijana odločba, s katero je odločeno, da tožnik, ki je na delovnem mestu poveljnika Gasilske brigade do izpolnitve pogojev za poklicnega gasilca v Gasilski brigadi ... poklicno ne sme opravljati operativnih nalog gasilstva.

14. Po presoji sodišča iz omenjenega zapisnika sploh ni razvidna posledica, to je izdaja izpodbijane odločbe in z njo tožniku izrečen ukrep, da tožnik do izpolnitve pogojev za poklicnega gasilca poklicno ne sme opravljati operativnih nalog gasilstva. Zato so po presoji sodišča utemeljeni tožnikovi ugovori, da tožnik v postopku sploh ni bil zaslišan, saj se v zvezi s tako odločitvijo v postopku sploh ni imel možnosti izjaviti. Iz 9. člen ZUP pa izhaja, da je treba pred izdajo odločbe stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. V obravnavni zadevi to ni bilo storjeno, zaradi česar so po presoji sodišča utemeljeni tožnikovi ugovori o kršitvi načela zaslišanja strank. Posledično pa so utemeljeni tudi tožnikovi ugovori, da dejansko stanje v zadevi ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno.

15. Tožnik se v tožbi sklicuje na svoje dolgoletne delovne izkušnje, saj opravlja naloge poveljnika že od leta 1997 dalje ter k tožbi prilaga listine: pogodbo o zaposlitvi z dne 24. 3. 2017, službeno izkaznico za gasilca - kot listino, s katero poklicni gasilec izkazuje zaposlitev v gasilski organizaciji, potrdilo usposabljanja za vodje intervencij, in še druge listine, na podlagi katerih zatrjuje, da izpolnjuje pogoje za poveljnika Gasilske brigade ... Med drugim prilaga potrdilo o uspešno opravljenem strokovnem izpitu poklicnega gasilca (brez imena in priimka), podpisanega s strani tožnika kot predsednika izpitne komisije. Tožnik se sklicuje tudi na soglasje Ministrstva za obrambo z dne 14. 6. 2013 za opravljanje dela preko polnega delovnega časa, iz katerega izhaja, da je tožnik zadolžen za usklajevanje operativnega delovanja reševalnih aktivnosti v primeru nesreč. S predloženimi listinami tožnik zatrjuje, da izpolnjuje pogoje za poveljnika ali operativnega vodjo gasilske enote ter pogoje za poklicnega gasilca. Do navedenih listin bi se moral, upoštevajoč načelo kontradiktornosti, opredeliti pred izdajo izpodbijane odločbe že prvostopenjski organ. Zato so utemeljeni tožnikovi ugovori, da zaradi storjenih kršitev pravil v postopku tudi dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, saj se v postopku niso izvajali dokazi glede tožnikovih dolgoletnih izkušenj in pridobljenih znanj.

16. Z vsem predhodno navedenim pa so bile po presoji sodišča storjene bistvene kršitve pravil postopka na podlagi 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP (če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe) in na podlagi 2. točke prvega odstavka 237. člena ZUP (če je bilo dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali napačno), kar je že samo po sebi razlog, zaradi katerega izpodbijana odločitev ni zakonita.

17. Tožnik pa tudi meni, da je bilo v predmetni zadevi napačno uporabljeno materialno pravo, saj se ne strinja s stališčem, ki izhaja iz izpodbijane odločitve, da bi tožnik, ki opravlja dela in naloge poveljnika, moral opraviti še izobraževanje, ki je za poklicnega gasilca predpisano v drugem odstavku 13. člena ZGas. Tudi po presoji sodišča ni mogoče slediti obrazložitvi izpodbijane odločitve, iz katere je razumeti, da mora poklicni gasilec, ki kot operativni vodja ali poveljnik vodi operativno delo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije in izpolnjuje pogoje, ki so zanj predpisani v petem odstavku 13. člena ZGas, izpolnjevati tudi pogoje, ki so za poklicnega gasilca predpisani v drugem odstavku 13. člena ZGas (izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in oprava predpisanega strokovnega izpita). Po presoji sodišča iz zakonskih določb 13. člena ZGas navedeno ne izhaja. Za poveljnika ali operativnega vodjo v poklicni gasilski enoti najvišje kategorije so določeni pogoji v petem odstavku 13. člena ZGas, zaradi česar je v postopku treba ugotoviti, ali tožnik izpolnjuje pogoje, ki so določeni v tem odstavku.

18. Sodišče prav tako ugotavlja, da izrek izpodbijane odločbe ni v skladu z 213. členom ZUP. Slednji med drugim določa, da mora biti izrek kratek in določen. Ker postane izvršljiv, dokončen in pravnomočen le izrek upravne odločbe, mora biti ta jasen in v njem natančno določeno, kaj se tožniku nalaga. Iz izreka izpodbijane odločbe pa ni jasno, kaj konkretno se tožniku nalaga. Iz omenjenega izreka namreč izhaja, da tožnik do izpolnitve pogojev za poklicnega gasilca v Gasilski brigadi ... poklicno ne sme opravljati operativnih nalog gasilstva. Pri tem iz obrazložitve prvostopenjske odločbe izhaja, da bi tožnik moral izpolniti dva pogoja, to je opraviti strokovni izpit za poveljnika in opraviti izobraževanje po programu za poklicne gasilce. Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe pa izhaja, da strokovni izpit za poveljnika ni pogoj za izvršitev navedene odločbe, ker ga še ni bilo mogoče opraviti, pač pa je pogoj zgolj izobraževanje za poklicne gasilce. Kot že pojasnjeno, bi naložena obveznost tožnikovega ravnanja morala biti jasno določena v samem izreku. Izrek izpodbijane odločbe tako ni v skladu z 32. členom Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in drugim in šestim odstavkom 213. člena ZUP.

19. Na podlagi vsega povedanega je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3., 2. in 4. točke 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponoven postopek.

20. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.

21. Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, se tožniku, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu, prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, je po prvem odstavku 3. člena Pravilnika upravičen do povračila stroškov v višini 285,00 EUR, kar skupaj z 22% DDV znaša 347,70 EUR.