Jedro

Okoliščina, da iz opisa dejanja izhaja tudi, da je V. K. kot odgovorna oseba prekršek storil kot direktor pravne osebe, je dejanska okoliščina in ne konkretni izvršitveni znak tega prekrška. Kdo je storilec prekrška, je namreč odvisno od tega, kdo je v konkretni pravni osebi zadolžen za oddajo davčnih obračunov, kar je dejansko vprašanje, ki ga bo moralo sodišče prve stopnje dodatno razjasniti v ponovljenem postopku.

Izrek

I. Pritožbi predlagateljice postopka o prekršku, Finančne uprave Republike Slovenije, se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zahtevi za sodno varstvo vlagatelja V. K. zoper plačilni nalog Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Dravograd, z dne 11. 6. 2014, ugodilo in plačilni nalog zaradi prekrška po 8. točki prvega odstavka 141. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) spremenilo tako, da je postopek na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) zoper odgovorno osebo V. K. ustavilo. Razsodilo je tudi, da je postal plačilni nalog v tistem delu, ki se nanaša na pravno osebo P. d.o.o. iz Maribora, pravnomočen ter sklenilo, da stroški postopka bremenijo proračun.

2. Zoper takšno sodbo sodišča prve stopnje prekrškovni organ, Finančna uprava Republike Slovenije, vlaga pravočasno pritožbo, med drugim zaradi materialne kršitve določb ZP-1. V zvezi s tem uveljavlja, da je sodišče postopek o prekršku zoper odgovorno osebo pravne osebe V. K. neutemeljeno ustavilo iz razloga po 1. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker dejanje, ki se mu kot odgovorni osebi očita, ni prekršek. Pritožba poudarja, da prekrškovni organ odgovorni osebi V. K. v plačilnem nalogu, z dne 11. 6. 2014, očita prekršek kot storilcu prekrška in ne kot odgovorni osebi pravne osebe pooblaščeni izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko prekršek prepreči. V plačilnem nalogu je tako natančno naveden način storitve prekrška in odločilne okoliščine ter obsega sestavine potrebne za izdajo plačilnega naloga po 57. členu ZP-1. Sodišče prve stopnje je zato neutemeljeno postopek o prekršku zoper odgovorno osebo pravne osebe ustavilo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu s prvim odstavkom 15. člena ZP-1 je odgovorna oseba tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti.

Drugi odstavek 15. člena ZP-1 določa, da je odgovorna oseba tudi tista oseba, ki je pri subjektu iz prejšnjega odstavka pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahko prepreči prekršek.

5. Pritrditi je pritožbi, da prekrškovni organ v plačilnem nalogu, z dne 11. 6. 2014, V. K. očita storitev prekrška po 8. točki prvega odstavka 141. člena ZDDV-1 kot odgovorni osebi pravne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1, to je kot neposrednemu storilcu, oziroma tisti osebi, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe in ne kot odgovorni osebi v svojstvu drugega odstavka 15. člena ZP-1, zato je očitek, da opis dejanja v plačilnem nalogu vsebuje pomanjkljivosti navedene v 3. točki obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje, neutemeljen.

Prekrškovni organ V. K. kot storilcu, v zvezi z opravljanjem registrirane dejavnosti v imenu, na račun, v korist oziroma s sredstvi pravne osebe P. d.o.o. očita, da za pravno osebo, kot trimesečno zavezanko za davek na dodano vrednost, Davčnemu uradu Maribor ni predložil obračuna davka na dodano vrednost za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 3. 2014 v zakonsko predpisanem roku, ki je iztekel dne 30. 4. 2014. Glede na abstraktne izvršitvene znake obravnavanega prekrška v določbi 8. točke prvega odstavka 144. člena ZDDV-1 (ne predloži obračuna davka na dodano vrednost v predpisanih rokih) v povezavi s prvim odstavkom 88. člena ZDDV-1 (davčni zavezanec mora obračun davka na dodano vrednost predložiti davčnemu organu do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja) ni mogoč zaključek, da dejanje, ki se očita V. K. kot odgovorni osebi pravne osebe, ni konkretizirano oziroma, da nima vseh znakov prekrška. Okoliščina, da iz opisa dejanja izhaja tudi, da je V. K. kot odgovorna oseba prekršek storil kot direktor pravne osebe, je dejanska okoliščina in ne konkretni izvršitveni znak tega prekrška. Kdo je storilec prekrška, je namreč odvisno od tega, kdo je v konkretni pravni osebi zadolžen za oddajo davčnih obračunov, kar je dejansko vprašanje, ki ga bo moralo sodišče prve stopnje dodatno razjasniti v ponovljenem postopku.

6. V skladu s prvim odstavkom 14. člena ZP-1 je pravna oseba odgovorna za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi. Pravna oseba odgovarja torej za prekršek, ki ga pod navedenimi pogoji stori storilec in njena odgovornost nikakor ni samostojna, kot to v točki 6 obrazložitve izpodbijane sodbe navaja sodišče prve stopnje. Za samostojno odgovornost pravne osebe bi lahko šlo le v primerih ob izpolnjenih pogojih iz drugega odstavka 14. člena ZP-1, ki določa, da, če storilca prekrška ni mogoče odkriti, ali če za prekršek ni odgovoren, je pravna oseba odgovorna za prekršek, če je njen vodstveni ali nadzorni organ ali njena odgovorna oseba opustila dolžno nadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil. V konkretnem primeru izvedeni postopek ne izkazuje takšne situacije.

Sodišče prve stopnje, ki je zavzelo stališče (sicer nepravilno), da zahtevi za sodno varstvo V. K. kot odgovorni osebi pravne osebe ugodi in zanj postopek o prekršku ustavi iz razloga po 1. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1 (torej zaradi materialne kršitve), bi v takšnem primeru moralo uporabiti določilo drugega odstavka 62.a člena ZP-1 (beneficium cohaesionis) in postopek o prekršku iz istega razloga ustaviti tudi zoper pravno osebo.

7. Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi pritožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje ob analogni uporabi osmega odstavka 163. člena ZP-1 razveljavilo ter jo vrnilo v novo sojenje, saj glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da samo ne more izvesti dokaznega postopka.

8. V ponovnem sojenju bo sodišče prve stopnje razjasnilo, ali je bil V. K. v obdobju, ki se mu očita, še zaposlen v pravni osebi in če je, za kakšno delo je bil zadolžen. Samo v primeru, če je v obravnavanem obdobju V. K. bil zaposlen v pravni osebi in bil zadolžen za oddajo obračunov davka za pravno osebo kot davčno zavezanko za plačilo davka na dodano vrednost, mu je mogoče očitati, da je storilec prekrška in odgovorna oseba v skladu s prvim odstavkom 15. člena ZP-1. Navedeno bo sodišče prve stopnje ugotovilo v ponovljenem postopku.