Jedro

Sodišča ne zavezuje določba prvega odstavka 58. člena Zakona o prekrških, ki glede vlog napotuje na smiselno uporabo določil zakona o splošnem upravnem postopku, niti sodišču kot pritožbenemu organu dolžnosti preizkusa popolnosti vložene zahteve za sodno varstvo ter pozivanja obdolženca na njeno dopolnitev izrecno ne nalaga nobena druga določba Zakona o prekrških.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Obdolženemu M.J. je Policijska postaja Šmarje pri Jelšah izdala plačilni nalog zaradi prekrška po petem odstavku 83. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1), prekrška po četrtem odstavku 25. člena ZVCP-1, prekrška po petem odstavku 37. člena ZVCP-1, prekrška po četrtem odstavku 38. člena ZVCP-1 in prekrška po petem odstavku 38. člena ZVCP-1 ter mu izrekla enotno globo 751,14 EUR in 5 kazenskih točk. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je s sodbo ZSV 168/2008 z dne 4.11.2009 obdolženčevo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno.

2. Vrhovni državni tožilec je zoper pravnomočno sodbo o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri navaja, da je sodišče prezrlo dolžnost pozvati obdolženca na dopolnitev zahteve za sodno varstvo oziroma odpravo njenih pomanjkljivosti, s čimer je kršilo določbo 58. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) v zvezi z osmim odstavkom 63. člena ZP-1 na način določen v drugem odstavku 155. člena ZP-1 in obdolženčevo pravico do pritožbe. Meni, da sodišče ni upravičeno zahteve zavrniti zgolj zato, ker šteje, da jo obdolženec ni z ničemer obrazložil. 3. Zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) vročena storilcu prekrška, ki nanjo ni odgovoril. B.

4. Po določbi 61. člena ZP-1 mora zahteva za sodno varstvo vsebovati podatke in navedbe, ki so s tem zakonom določeni za pritožbo zoper odločbo o prekršku. V 153. členu ZP-1 je določeno, da mora pritožba obsegati navedbo sodbe proti kateri je podana, razlog za izpodbijanje, obrazložitev, predlog, naj se razveljavi ali spremeni ter pritožnikov podpis.

5. Na podlagi osmega odstavka 63. člena ZP-1 postopa prekrškovni organ v postopku z zahtevo za sodno varstvo po določbah 58. člena ZP-1. Sledeč določbi prvega odstavka 58. člena ZP-1 se v hitrem postopku, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno, glede vlog smiselno uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Slednji v prvem odstavku 67. člena določa obveznost organa, ki prejme nepopolno ali nerazumljivo vlogo, da v roku petih dni zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo in določi vložniku rok, v katerem mora vlogo popraviti.

6. Neutemeljen je očitek zahteve, da je sodišče kršilo določbo 58. člena v zvezi z osmim odstavkom 63. člena ZP-1. Določba osmega odstavka 63. člena ZP-1 določa postopanje prekrškovnega organa v postopku z zahtevo za sodno varstvo in ne sodišča. Slednjega tako ne zavezuje določba prvega odstavka 58. člena ZP-1, ki glede vlog napotuje na smiselno uporabo določil zakona o splošnem upravnem postopku, zato sodišču ni moč očitati kršitve navedenih določb. Sodišču kot pritožbenemu organu dolžnosti preizkusa popolnosti vložene zahteve za sodno varstvo ter pozivanja obdolženca na njeno dopolnitev izrecno ne nalaga niti nobena druga določba ZP-1. 7. Prav tako po presoji Vrhovno sodišča ni podana kršitev obdolženčeve pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, ki je v hitrem postopku izpeljana tako, da je obdolžencu dana možnost, da vloži zahtevo za sodno varstvo (prvi odstavek 59. člena ZP-1). Obdolženi M.J. je dano možnost izkoristil in zoper plačilni nalog pravočasno vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je naslovil kot ugovor zoper plačilni nalog, v njej pa navedel, da zahteva sodno varstvo za priloženo kazen ter priložil plačilni nalog. Prekrškovni organ je vloženo zahtevo za sodno varstvo skupaj z opisom dejanskega stanja poslal v reševanje Okrajnemu sodišču v Šmarju pri Jelšah. Navedeno sodišče je zahtevo obravnavalo, ugotovilo, da je neobrazložena, ob tem pa preizkusilo izpodbijani plačilni nalog tudi v obsegu kršitev, določenih v prvem odstavku 62.a člena ZP-1, preizkus katerih mora opraviti vselej po uradni dolžnosti. Glede na to da v okviru opravljenega preizkusa v postopku pred prekrškovnim organom ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno zavrnilo. Ob ugotovljenem ni moč pritrditi vložniku zahteve, da je bila obdolžencu kršena pravica do pritožbe.

8. Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče zahtevo vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti na podlagi 425. člena ZKP v zvezi s členom 171. ZP-1 zavrnilo kot neutemeljeno.