Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bilo za izdelavo izvedenskega mnenja v tej zadevi potrebno specialistično strokovno znanje, vendar je izvedenska inštitucija povečano plačilo že dobila ob izdelavi osnovnega mnenja. Izvedenska inštitucija bo zato morala v okviru že priznane nagrade na dodatna vprašanja strank, ki jih bo predhodno preverilo sodišče, odgovoriti in zadeve razjasniti tako, da bo mogoče o zahtevkih tožnikov odločiti. Dodatno nagrado ji bo mogoče priznati le, če ji bodo s sklepom sodišča postavljena nova vprašanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog izvedenske inštitucije G. d.o.o., za odmero stroškov izdelave dopolnilnega izvedenskega mnenja v višini 878,40 EUR zavrne in se izvedenski inštituciji priglašeni stroški ne priznajo.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvedenski inštituciji za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja priznalo nagrado in povrnitev stroškov v znesku 720 EUR in 22 % DDV v znesku 158,40 EUR (I. točka izreka), plačilo pa naložilo iz predujma, ki sta ga založila tožnika (II. točka izreka) po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa (III. točka izreka). Sodišče je izvedenski inštituciji za pregled nove dokumentacije in za ponovni pregled ugotovitev terenskega pregleda priznalo nagrado v znesku 450 EUR in za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja 270 EUR.

2. Proti sklepu se pritožujeta tožnika iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP in v obširni pritožbi navajata, da je izpodbijani sklep v celoti nepravilen in nezakonit. Izvedenskemu organu so bili za podajo osnovnega izvedenskega mnenja 31. 8. 2017 že priznani nagrada in stroški v znesku 1.730 EUR, skupaj s 380,60 EUR 22 % DDV pa je prejel znesek 2.110,60 EUR. V sklepu, s katerim je bila odmerjena ta nagrada, je sodišče prve stopnje izrecno poudarilo, da bo morebitne dodatne stroške dopolnitve izvedenskega mnenja presojalo strogo v razmerju do obsega del in nalog, ki so bile izvedenskemu organu že naložene s sklepom 13. 7. 2017. V sklepu, s katerim je sodišče naložilo dopolnitev izvedenskega mnenja, je zapisalo, da se naj izjasni v smeri podrobnejših pojasnil že izdelanega izvedenskega mnenja, pri čemer se naj izreče o pripombah tožnikov. Izvedenski organ navedenega ni upošteval in je dopolnilno mnenje samo ponovitev osnovnega mnenja. Izvedenski organ svojega dela do danes ni opravil, zaračunal pa je že skoraj 3.000 EUR. Dodatni stroški, priznani z izpodbijanim sklepom, mu zato ne gredo. Pretirana, neutemeljena in nepreverjena je tudi višina nagrade. Tožnika sta bila dodatni predujem v znesku 800 EUR dolžna založiti, sicer bi sodišče izvedbo tega dokaza opustilo. Nista imela nikakršne možnosti ugovarjati zoper ponudbo izvedenskega organa in nista bila pozvana na podajo pripomb. Izvedenskemu organu ne gre 450 EUR za pregled nove dokumentacije, saj ni pregledal nobene nove dokumentacije, prav tako ni ponovno opravil terenskega ogleda, ampak je le pregledal svoje prvotne ugotovitve iz ogleda. 270 EUR za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja pa mu ne gre, ker dopolnitve v pretežnem delu ni izdelal in ni odgovoril na še sporna vprašanja, poleg tega pa ni bilo postavljenih nobenih novih vprašanj, da bi mu sploh šlo kakršnokoli plačilo. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določila Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, zato tožnika predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da izvedencu ne prizna nobene nagrade, niti povrnitve stroškov, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

3. V odgovoru na pritožbo izvedenska inštitucija odgovarja, da so dobili zahtevek za dopolnitev izvedenskega mnenja, v katerem so bila postavljena tudi nova vprašanja. Za ta vprašanja so podali novo ponudbo, ki jo je sodišče potrdilo. Na podlagi potrditve ponudbe so izdelali dopolnilno mnenje, v katerem so podali podrobne odgovore na sedem dodatnih vprašanj in zahtev po podrobnih pojasnilih, ki jih v osnovnem mnenju ni bilo mogoče podati ali predvideti, zato ocenjujejo, da so svoje delo opravili skladno s pravili stroke v dogovorjenih okvirih in ni razloga za nepriznanje nagrade. Nestrinjanje stranke z ugotovitvami v mnenju ne more biti razlog za neplačilo opravljenih del. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno opredelilo materialno pravno podlago za odločitev o priglašenih nagradi in stroških izvedenske inštitucije, to je Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Uradni list RS, št 88/2010 s spremembami in dopolnitvami – pravilnik), vendar je njegove določbe nepravilno uporabilo, predvsem pa ni upoštevalo 4. točke obrazložitve v lastnem sklepu P 300/2015 s 27. 9. 2017, kjer je navedlo, da bo morebitne dodatne stroške dopolnitve izvedenskega mnenja presojalo strogo v razmerju do obsega del in nalog, ki so bile izvedenskemu organu že naložene s sklepom s 13. 7. 2017, a niso bile v celoti realizirane.

6. Po drugem odstavku 51. člena pravilnika pripada izvedencu za pisno izdelavo dopolnilnega mnenja in izvida nagrada le na podlagi dodatnih vprašanj za pridobitev odgovorov, ki jih sodišče v predmetnem postopku še ni terjalo, kar je ustaljena sodna praksa.1 Iz sklepa za izdelavo dopolnilnega mnenja P 300/2015 s 17. 9. 2017 je razvidno, da je sodišče izvedenski inštituciji postavilo sedem vprašanj. Prvo se nanaša na ugotovitev vzroka oziroma dejavnikov, ki vplivajo na nastanek zatrjevanih poškodb na zunanjosti stavbe (razpoke na objektu). To vprašanje ni novo vprašanje v smislu drugega odstavka 51. člena pravilnika, saj sta tožnika razpoke na objektu zatrjevala v tožbi.2 Res je sodišče v prvotnem sklepu napake primeroma opredelilo in razpok na objektu med njimi ni navedenih, vendar je izvedenski instituciji v III. točki sklepa naložilo, da odgovori tudi na druga vprašanja, ki sta jih postavili pravdni stranki v svojih vlogah. Tožnika sta v vlogi z dne 22. 6. 2017, ko sta podala predlog vprašanj za izvedenca, na četrti strani podala konkretna vprašanja, kakšen je obseg škode na njunih nepremičninah in kakšna škoda je nastala na stanovanjskem objektu. Navedeno velja tudi za drugo vprašanje postavljeno v sklepu s 27. 9. 2017 glede posedanja in deformacij na celotnem tlakovanem delu dvorišča, saj so bile te napake zatrjevane v tožbi, tožnika sta vprašanja postavila pred izdelavo prvotnega mnenja, vprašanje pa je bilo postavljeno tudi s sklepom sodišča s 13. 7. 2017. Tudi v tem delu ne gre za novo vprašanje. Preostalih pet nalog izvedenski instituciji v sklepu s 27. 9. 2017 pa se nanaša samo na podrobnejšo pojasnitev svojih prvotnih ugotovitev in že pojmovno ne more predstavljati novih vprašanj. Tako se izkaže, da priglašen strošek 270 EUR za izdelavo dopolnilnega mnenja izvedenski inštituciji ne gre.

7. Prav tako izvedenski instituciji ni mogoče priznati druge priglašene postavke, to je 450 EUR za pregled nove dokumentacije in ponovni pregled ugotovitev terenskega ogleda. Iz dopolnilnega izvedenskega mnenja izhaja nasprotno, saj je na 4. strani zgoraj navedeno, da je dopolnitev izvedenskega mnenja izdelana na osnovi ponovnega pregleda dokumentacije in zabeležk z ogledom na kraju samem, ki je bil predhodno izveden. Izvedenski inštituciji je bila za preučitev sodnega spisa že priznana nagrada in je ob izdelavi dopolnilnega mnenja že bila seznanjena z listinami v sodnem spisu, zato ji za ponovni pregled iste dokumentacije nagrada ne gre. Prav tako ji je bil priznan strošek ogleda na kraju samem in če je sedaj le ponovno preučila zabeležke s tega ogleda, ji nagrada prav tako ne gre. Zmotne so zato ugotovitve izpodbijanega sklepa v 3. točki, da je izdelava dopolnilnega mnenja obsegala študij nove dokumentacije in ponovni pregled ugotovitev terenskega pregleda glede na nova vprašanja.

8. V celoti pa je neobrazložena in neutemeljena nadaljnja ugotovitev sodišča prve stopnje, da so specificirani stroški v mejah določb 47., 48., 49. in 51. člena pravilnika upoštevaje drugi odstavek 47. člena pravilnika. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je bilo za izdelavo izvedenskega mnenja v tej zadevi potrebno specialistično strokovno znanje, vendar je izvedenska inštitucija povečano plačilo že dobila ob izdelavi osnovnega mnenja. Izvedenska inštitucija bo zato morala v okviru že priznane nagrade na dodatna vprašanja strank, ki jih bo predhodno preverilo sodišče, odgovoriti in zadeve razjasniti tako, da bo mogoče o zahtevkih tožnikov odločiti. Dodatno nagrado ji bo mogoče priznati le, če ji bodo s sklepom sodišča postavljena nova vprašanja.

9. Ob povedanem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, da je predlog izvedenske inštitucije za odmero nagrade in stroškov zavrnilo, odločitev o pritožbenih stroških tožnikov pa se pridrži za končno odločbo.

1 Primerjaj sklepe VSL II Cp 167/2018, II Cp 2628/2017, I Cp 2768/2017, II Cp 1539/2017 in I Cp 63/2017 in druge. 2 Primerjaj sedmo stran tožbe pod točko IV/4, v prvotnem sklepu za izdelavo izvedenskega mnenja P 300/2015 s 13. 7. 2017 pa je bila izvedenski instituciji dana naloga, da ugotovi vzrok oziroma vse dejavnike, ki vplivajo na nastanek zatrjevanih poškodb na dvorišču in stavbi tožnikov.