Jedro

Pravica do stikov z drugimi osebami je pravica otroka, o kateri sodišče odloči, če gre za osebe, s katerimi je otrok družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju z otrokovo koristjo. Sodišče mora torej pri sodnem odločanju o stikih najprej ugotoviti, če gre za osebe, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, in nato, ali bi bili takšni stiki otroku v korist.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se predlog predlagateljice za določitev stikov zavrne.

II. Udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom uredilo stike med predlagateljico in mld. sinom nasprotnega udeleženca, tako da ti potekajo dvakrat letno po eno uro v prostorih CSD X pod nadzorom strokovno usposobljene osebe. V preostalem delu je predlog zavrnilo in odločilo, da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka.

2. Zoper prvo in tretjo točko sklepa se pritožuje nasprotni udeleženec, uveljavlja vse dopustne pritožbene razloge in predlaga, da ga sodišče tako spremeni, da predlog v celoti zavrne, podredno pa, da ga razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Opozarja, da sodišče za sprejeto odločitev ni imelo zakonske podlage, saj med mld. A. A. in predlagateljico ni osebne navezanosti, kot izhaja tudi iz izvedeniškega mnenja. Sodišče bi moralo odločati o pravici otroka in ne predlagateljice, ki je otrok sploh ne pozna. Stiki otroku niso v korist, nasprotno stališče sodišča pa je ostalo neobrazloženo. Izpostavlja izvedenkino ugotovitev, da še vedno obstoji želja predlagateljice po prisvajanju otroka in želja, da bi v prihodnosti živel v njeni družini, vzdušje med družinama je napeto, predlagateljica ni kritična do nasilja, otroku pa bi bili stiki v korist, če bi bili konflikti preseženi. Določeni stiki bi zato za A. A. predstavljali stres, predlagateljičine družine se boji tudi starejši sin nasprotnega udeleženca. Med družinama so odprti sodni postopki, ki odnose dodatno zaostrujejo, problematično je tudi izvajanje stikov med otrokom in predlagateljičinim očetom. Predlagateljica je po smrti sestre otroka protipravno zadrževala in ga odtujevala, posredovati je moral celo CSD s predlogom sodišču, naj čimprej odloči o dodelitvi otroka v vzgojo in varstvo nasprotnemu udeležencu, da se prepreči nepopravljiva škoda. Zato nasprotuje vsakršnim stikom, saj ne zaupa predlagateljici in njeni družini, ki ima do njega sovražen odnos. Soočenje otroka z osebo, ki do njegovega očeta goji takšno sovraštvo, ne zasleduje otrokove koristi. A. A. ima šele 4 leta in bo imel še veliko priložnosti, da spozna materino družino. Odločitev sodišča je v nasprotju z določilom 173. člena DZ, ki stike pod nadzorom omejuje na začasno odredbo, prav tako omejuje njihovo trajanje na 9 mesecev. Predlaga, da mu predlagateljica povrne stroške pritožbenega postopka.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagateljica, ki je teta mld. sina nasprotnega udeleženca, je v postopku P 2344/2017 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani dne 21. 2. 2018 z nasprotno tožbo zahtevala, da se otrok namesti k njej, podredno pa, da se uredijo stiki med njima. Sodišče prve stopnje je, upoštevajoč določilo 106. a člena ZZZDR, zadevo pravilno obravnavalo v nepravdnem postopku. Ker je bil postopek začet še pred uveljavitvijo Družinskega zakonika (DZ), se zanj uporabljajo materialnopravne določbe ZZZDR, kot to določa prehodna določba 290. člena DZ. Ker ta zakon ne omejuje stikov pod nadzorom zgolj na postopke v zvezi z začasno odredbo niti jih ne omejuje časovno, so v tej smeri podane pritožbene navedbe neutemeljene.

6. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je po določilu 106. a člena ZZZDR (enako je tudi določilo 142. člena DZ) pravica do stikov z drugimi osebami pravica otroka, o kateri sodišče odloči, če gre za osebe, s katerimi je otrok družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju z otrokovo koristjo. Sodišče mora torej pri sodnem odločanju o stikih najprej ugotoviti, če gre za osebe, ki izpolnjujejo zakonske pogoje, in nato, ali bi bili takšni stiki otroku v korist. 7. Predlagateljica je teta mld. A. A., rojenega ... 2016, in sestra njegove pokojne matere, ki je pri njej zaradi težke bolezni skupaj s sinom živela zadnje leto pred smrtjo. Ob materini smrti je bil otrok star leto in pol, pri predlagateljici pa je živel še nadaljnjih pet mesecev, saj ga očetu kljub takojšnjim zahtevam ni bila pripravljena izročiti. Sedaj je deček star dobre 4 leta, pristno povezan z očetom in polbratom, in se po ugotovitvah izvedenke predlagateljice ne spominja več. Zato o njegovi navezanosti nanjo ni mogoče govoriti, s tem pa tudi ni izpolnjen zakonski pogoj za posredovanje sodišča pri ureditvi stikov.

8. Iz podatkov spisa nadalje izhaja, da so med družinama predlagateljice in nasprotnega udeleženca že dlje časa prisotni konflikti, ki so eskalirali tudi v fizičnem obračunu, v katerem je nasprotni udeleženec utrpel telesne poškodbe. Družina predlagateljice se težko sprijazni s smrtjo dečkove matere, za kar odgovornost povsem neupravičeno pripisuje otrokovemu očetu. Ker se je predlagateljica zavzemala za dodelitev nečaka, ji nasprotni udeleženec ne zaupa in se boji, da bi se ob stikih znova povečala njena želja po prisvajanju otroka. Vse navedeno predstavlja oviro za izvajanje kvalitetnih stikov, ki bi dečka bogatili. Ker je nasprotni udeleženec pristal na izvajanje stikov sina z materinimi starši, iz predlagateljičine širše družine tudi ni povsem izključen. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da glede na starost otroka (4 leta) stiki, kot jih je uredilo sodišče prve stopnje, torej dvakrat letno po eno uro v prisotnosti strokovnih delavcev CSD in pod nadzorom, za otroka ne predstavljajo upoštevanja vredne koristi, ki bi upravičevala njihovo sodno urejanje. Ob tem verjame predlagateljici, da je postopek vodila z najboljšimi nameni pomagati otroku, da vzpostavi vez s sorodniki po materi, za kar pa bo še imela priložnost, ko bodo presežene družinske napetosti in čustveni odzivi.

9. Ker glede na navedeno niso podani zakonski pogoji iz 106. a člena ZZZDR za ureditev stikov med predlagateljico in mld. A. A., je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep tako spremenilo, da je predlog za ureditev stikov zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP.