Jedro

V postopku zaradi izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe se ne ugotavljajo vzroki za neizvršitev izvršljive odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1592/2000-8 z dne 21.2.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) ugodilo tožnikovi tožbi zoper odločbo tožene stranke z dne 1.9.2000. S to je tožena stranka ugodila pritožbi M.K. in odpravila sklep o dovolitvi izvršbe Upravne enote L., Izpostava V.-R. z dne 24.7.2000 ter zadevo vrnila organu prve stopnje v ponoven postopek. Z navedenim sklepom je bila dovoljena izvršba odločbe Centra za socialno delo L. V.-R. z dne 28.6.1994, s katero so bili določeni stiki med mld. A. in njenim očetom T.S. (1. točka izreka) in zavezanki M.K. zagrožena denarna kazen v višini 30.000,00 SIT, če ne bo izpolnila svoje obveznosti in dopolnila ter omogočila osebnih stikov, kot so bili določeni z navedeno odločbo (2. točka izreka).

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da razlog, zaradi katerega je tožena stranka odpravila sklep o dovolitvi izvršbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ni podan. Sklicuje se na podatke v predloženih upravnih spisih. Iz teh izhaja, da je podlaga za sklep o dovolitvi izvršbe, odločba o dovolitvi stikov med tožnikom in njegovo mld. hčerko A. z dne 28.6.1994, ki je postala izvršljiva 29.7.1994. V postopku je bilo ugotovljeno, da zavezanka M.K. tožniku stikov ni omogočila in dopustila na način, določen z izvršilnim naslovom. Zavezanka je v ugotovitvenem postopku navajala razloge, zaradi katerih ni prišlo do stikov. Sodišče soglaša s presojo upravnega organa prve stopnje, da so ti razlogi neopravičljivi. Omogočiti stike pomeni, da je oseba, pri kateri otrok živi, dolžna zagotoviti ne le otrokovo fizično prisotnost, ampak otroka tudi psihično pripraviti tako, da je sposoben vzpostaviti stik z drugim roditeljem. Če bi tožnica tako ravnala, po prepričanju sodišča ne bi moglo priti do zatrjevanih težav pri omogočanju stikov.

Pritožnica M.K. v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 72. člena ZUS. Očitek sodišča, da prihaja do zapletov pri stikih očeta z mld. hčerko po njeni krivdi, nima podlage v ugotovljenem dejanskem stanju. V postopku je izpovedala, da ni res, da stikov ni dopustila, kajti hčerka sama ni hotela oditi z očetom. Ko jo je oče prišel ob določenem času iskat je jokala in se upirala. Hčerke ni mogla prisiliti, da odide z očetom, saj se je bala, da bi to slabo vplivalo na njeno zdravje. Ima namreč zoženo srčno zaklopko in šum na srcu. V postopku je tudi navajala, da je hčerka dovolj stara, da se upošteva tudi njeno mnenje. Pri izvajanju stikov je treba upoštevati zlasti varovanje osebnosti otroka, vsa dejanja morajo biti v korist otroka. Tega pa izpodbijana sodba in prvostopni sklep ne upoštevata. Sodišče prve stopnje je prezrlo, da brez zaslišanja mladoletne hčerke, v zvezi s trajanjem in zavračanjem stikov z očetom, ni mogoče ugotoviti resničnega stanja stvari. Nujnost zaslišanja hčerke tudi v izvršilnem postopku pogojuje narava obveznosti. Izvršitev obveznosti namreč ni odvisna le od zavezanke, ampak tudi od očeta in hčerke. Sklicuje se na Konvencijo o otrokovih pravicah, po kateri ima otrok, ki je sposoben izoblikovati lastna mnenja, pravico prostega izražanja le teh v vseh zadevah v zvezi z njim. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tožena stranka in tožnik na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Organ, ki je pristojen za izvršbo, izda po uradi dolžnosti ali na zahtevo upravičenca sklep o dovolitvi izvršbe. S sklepom ugotovi, da je odločba, ki naj se izvrši, postala izvršljiva in določi način izvršbe (1. odstavek 278. člena Zakona o upravnem postopku - ZUP/86). Izvršba za izpolnitev zavezančevih nedenarnih obveznosti, za kar gre v tem primeru, se opravlja po drugih osebah ali s prisilitvijo (284. člen ZUP/86). ZUP/86 določa vsebino sklepa o dovolitvi izvršbe, kakor tudi način izvršbe za nedenarne obveznosti. Po določbah ZUP/86 ugotavljanje vzrokov, zakaj izvršljiva odločba ni bila izvršena in kdo je odgovoren za njeno neizvršitev, ni predmet izpodbijanega sklepa. Pritožbene navedbe, da se v izvršilnem postopku ni ugotavljalo vzrokov za neizvršitev izvršljive odločbe ter, da razlog za neizvršitev le-te ni na strani zavezanke, se ne nanašajo na okoliščine, ki po navedenih določbah ZUP/86 predstavljajo zakonsko podlago za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe. Zato te, na odločitev sodišča v tej zadevi ne morejo vplivati. Tak ugovor je mogoče uveljavljati v postopku same izvršbe, saj se zagroženo prisilno sredstvo uporabi šele, če zavezanec stori kaj takega, kar nasprotuje njegovi obveznosti, tedaj se mu tudi zagrozi z novim, strožjim prisilnim ukrepom (2. odstavek 286. člena ZUP/86).

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.