Jedro

Ker tožnik pritožbe zoper sklep o dedovanju ni dopolnil z originalno podpisanimi izvodi, da bi jih sodišče lahko vročilo nasprotnim dedičem, njegova pritožba na podlagi 108. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD ni bila popolna, s tem pa ni bilo zadoščeno načelu kontradiktornosti, zato jo je sodišče pravilno zavrglo. Predhodno pa ga je pravilno opozorilo, da bo njegovo pritožbo, če je ne bo dopolnil, zavrglo. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da je pritožba popolnoma razumljiva, saj navedeno dejstvo na popolnost pritožbe ne more vplivati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da iz podatkov sodnega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje v tej zapuščinski zadevi dne 23. 11. 2021 izdalo sklep o dedovanju (list. št. 61), v katerem je ugotovilo obseg zapuščine ter zakonite dediče v prvem dednem redu: zapustnikovo hčerko A. A.. ter zapustnikova sinova B. B. in C. C., ki so podedovali zapuščino po zapustniku vsak z dednim deležem do 1/3. Sklep je bil dedičem vročen (vročilnice - list. št. 62). Dedič C. C. je dne 28. 12. 2021 vložil pritožbo zoper sklep v enem originalno podpisanem izvodu, zato ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 14. 1. 2022 (list. št. 71) pozvalo, da je dolžan v 8 dneh od prejema sklepa pritožbo dopolniti tako, da predloži štiri izvode pritožbe z lastnoročnim podpisom v originalu ter ga je opozorilo, da če v postavljenem roku pritožbe ne bo dopolnil, jo bo sodišče zavrglo. Ker dedič pritožbe v roku ni dopolnil, jo je sodišče z izpodbijanim sklepom z dne 4. 3. 2022 (list. št. 74) zavrglo kot nepopolno.

2. V pritožbi zoper sklep o zavrženju dedič C. C. navaja, da izpodbijani sklep v celoti zavrača ter da je res, da pritožba po mnenju sodišča ni popolna, je pa povsem razumljiva. Spoštuje odločitev sodišča in mu ponovno predlaga, da naj se njegov delež zapuščine prepiše kot odplačilo stroškov po sodbi opr. št. P 950/2019. Nadalje obrazloži, da je komunikacija med njim in njegovo sestro, to je A. A. nemogoča, ona pa ima podedovani puški v hrambi. V pritožbi navaja, da ne ve, kako si sploh lahko puški delijo vsi trije zakoniti dediči. Prosi za nasvet, ker sodedinje ne more prepričati, da bi se puški dali oceniti po pooblaščeni inštituciji in da mu izplača tretjinski delež proti vrednosti. V pritožbi prilaga opomin pred izvršbo zaradi povrnitve sodnih stroškov v zadevi P 950/2019. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik s pritožbo ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da njegova pritožba zoper sklep o dedovanju ni bila popolna. Navaja zgolj, da je bila povsem razumljiva, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep presojalo le, ali so podane postopkovne kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in ugotavlja, da te kršitve niso podane. Ker tožnik pritožbe zoper sklep o dedovanju ni dopolnil z originalno podpisanimi izvodi, da bi jih sodišče lahko vročilo nasprotnim dedičem, njegova pritožba na podlagi 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) ni bila popolna, s tem pa ni bilo zadoščeno načelu kontradiktornosti, zato jo je sodišče pravilno zavrglo. Predhodno pa ga je pravilno opozorilo, da bo njegovo pritožbo, če je ne bo dopolnil, zavrglo. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da je pritožba popolnoma razumljiva, saj navedeno dejstvo na popolnost pritožbe ne more vplivati. Že iz navedenih razlogov je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

5. Preostale pritožbene navedbe so za odločitev glede zavrženja pritožbe nebistvene, a ker je pritožnik prava neuka stranka, pritožbeno sodišče na kratko na njih odgovarja.

6. Zavzemanje pritožnika, da naj bi se njegov podedovan delež v tem postopku pripisal kot odplačilo stroškov po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 950/2009 je neutemeljeno. Gre za dva različna postopka in zapuščinsko sodišče nima nobenih pristojnosti, da bi dedičem podedovano zapuščino vzelo na način, da bi poplačevalo njihove dolgove. Poleg tega iz opomina izhaja, da na dediča B. B. in C. C. odpadejo stroški v višini 3.824,40 EUR, kar je občutno višje, kot denarna sredstva, ki sta jih podedovala v tem postopku.

7. V zvezi s podedovanima puškama pa pritožbeno sodišče pritožniku pojasnjuje, da če med dediči ne bo uspešen dogovor o delitvi tega podedovanega premoženja, imajo dediči na razpolago nepravdni postopek o delitvi solastne stvari po Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP-1) glede na to, da so solastniki obeh pušk vsak do ene tretjine. Ker se po naravi stvari same obeh pušk ni mogoče v naravi deliti med tri dediče, bosta v poštev prišli predvsem dve možnosti: prva je, da puški zadrži en dedič ter po ocenitvi le-teh, izplača preostalima dediča po eno tretjinsko protivrednosti. Druga možnost pa je, da bo sodišče puški prodalo ter dedičem pridobljeno kupnino izplačalo vsakemu do ene tretjine.