Jedro

Pritrditi je pritožbi predlagateljice, da bi stalno prebivališče hčerk bilo potrebno določiti na njenem naslovu. Pri tem je sodišče druge stopnje upoštevalo, da bosta deklici več nočitev imeli na naslovu predlagateljice (v roku 14 dni je 9 nočitev pri predlagateljici, pri nasprotnem udeležencu 5) in da tudi sicer predlagateljica za deklici ureja vsa plačila v zvezi z obiskovanjem vrtca in šole, tudi ju večinoma ona vozi na zdravstvene preglede.

Izrek

I.Dopolnitev pritožbe z dne 24. 1. 2025 se zavrže.

II.Pritožbi se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. in IV. točki izreka spremeni tako, da glasi:

"III. Stalno prebivališče mld. A. A., rojene 2014, EMŠO ..., in mld. B. B., rojene 2019, EMŠO ..., se določi na vsakokratnem materinem naslovu stalnega prebivališča.

IV. Pošiljke za mld. A. A., rojeno 2014, EMŠO ..., in mld. B. B., rojeno 2019, EMŠO ... se vročajo na stalni naslov matere. Mati je dolžna o prispelih pošiljkah za mld. hčeri obveščati očeta in mu na njegovo zahtevo poslati kopijo prispele pošte."

III.V ostalem se pritožba zavrne in v II., VII., VIII., IX., X., XI., in XIII. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

IV.Predlagateljica in nasprotni udeleženec sama krijeta stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom odločilo, da se zakonska zveza med udeležencema postopka razveže (I. točka) in da se mld. A. A., rojena 2014 in mld. B. B., rojena 2019, dodelita v skupno varstvo in vzgojo materi (predlagateljica) in očetu (nasprotnemu udeležencu), stalno prebivališče mld. otrok je določilo na naslovu očeta X., pri čemer je nasprotni udeleženec dolžan o vseh pošiljkah nemudoma obvestiti predlagateljico (II. do IV. točka). Nadalje je odločilo še o obveznosti plačila preživnine od vložitve predloga (od 1. 2. 2024 do 31. 5. 2024), tako da je nasprotni udeleženec dolžan za vsako hčerko plačati 300,00 EUR mesečne preživnine in od 1. 6. 2024 do pravnomočnosti tega sklepa preživnino v znesku 250,00 EUR mesečno za vsako hčerko (V. in VI točka). Predlagateljica je dolžna za preživljanje mld. A. A. mesečno prispevati naturalno v znesku 367,00 EUR, nasprotni udeleženec pa 166,00 EUR naturalno in 150,00 EUR z nakazilom na osebni račun predlagateljice (VIII. točka). Za preživljanje mld. B. B. je predlagateljica dolžna prispevati naturalno v znesku 368 EUR, nasprotni udeleženec pa naturalno v znesku 168,00 EUR in 150,00 EUR z nakazilom na račun predlagateljice (IX. točka). Vse ostale večje in izredne stroške bosta starša pokrivala do ene polovice po predhodnem dogovoru (XI. točka). Glede izvajanja skupnega starševstva je sodišče odločilo, da bosta mld. hčerki pri očetu vsak drugi vikend od petka, ko mati po končani uri jahanja hčerki pripelje na dom očeta, do nedelje do 19.00 ure, ko oče hčerki pripelje na dom matere. V tednu, ki sledi vikend stiku z očetom, sta hčerki pri očetu od torka, ko oče hčerki prevzame po pouku v šoli oziroma v vrtcu, do srede zvečer do 19.00 ure, ko oče pripelje mladoletni hčerki na dom matere. V tednu, ki sledi vikend stiku z mamo, sta hčerki pri očetu od ponedeljka, ko oče hčerki prevzame po pouku v šoli oziroma v vrtcu, do srede zjutraj, ko jo oče pripelje v šolo in vrtec in ju nato popoldne prevzame mati. Medletne počitnice ter ostale praznike hčerki preživita pri obeh starših, pri vsakem polovico, poletne počitnice bosta hčerki preživeli z vsakim od staršev strnjeno po 10 dni v času letnega dopusta starša, v vmesnem času bodo stiki potekali kot med letom.

2.Zoper sklep se glede, vzgoje in varstva, določitve stalnega prebivališča, stikov ter odločitve o preživninski obveznosti po prevnomočnosti izpodbijanega sklepa pritožuje predlagateljica. Uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da je dne 18. 11. 2024 preko e-sodstva podala še peto pripravljalno vlogo, saj je po opravljenem prepisu zvočnega posnetka ugotovila, da določene zadeve niso bile dovolj razjasnjene in da je potrebno dokazni postopek dopolniti, vendar se do njene vloge sodišče ni opredelilo. Prepričana je, da je sodišče zadevo preuranjeno zaključilo in zavrnilo predlagane dokaze, ki bi vsekakor ugotovili koristi mladoletnih hčerk. Sodišče bi moralo imenovati izvedenca klinične psihologije ali vsaj opraviti razgovor z mladoletno hčerko ali pa po uradni dolžnosti poizvedbe pri klinični psihologinji C. C., pri kateri se mld. A. A. že obravnava, na kar je opozorila v zadnji pripravljalni vlogi. Stiki, kot so določeni, niso v največjo korist mladoletnih otrok. V tej zvezi je bil dokazni postopek nepopoln, saj se na zaslišanju niti nasprotni udeleženec, niti predlagateljica nista zaslišala o tem, kdaj nasprotni udeleženec prihaja med tednom iz službe in kakšna je pri tem njegova vloga glede hčerk. Nasprotni udeleženec je zaposlen v Y., ki je oddaljena cca 100 km in takrat, ko sta hčerki pri njem, z njim nimata stika, zjutraj ju ne pelje v šolo ali vrtec in ju ne pride iskat po šoli ali vrtcu, temveč sta v tem času pri starših nasprotnega udeleženca. Prav tako v postopku niso bili o tem zaslišani stari starši. Mld. A. A. obiskuje peti razred in sedaj šolske obveznosti v večini opravi pri predlagateljici, kamor pride vsak dan po pouku, tudi v času, ko ima potem stik z nasprotnim udeležencem. Mladoletni hčerki pri nasprotnem udeležencu nimata pogojev za bivanje, saj ima nasprotni udeleženec pri svojih starših zgolj garsonjero, v kateri ni nobene pisalne mize, niti ni možnosti, da bi se mu kam postavila. Pri nasprotnem udeležencu mld. A. A. ne opravlja šolskih obveznosti. Sama hčerki spremlja na vse zdravniške preglede in k psihologinji, saj nasprotni udeleženec za to nima časa. Nikakor ni v korist mld. hčerk, da pri nasprotnem udeležencu v tednu, ki sledi vikend stiku z mamo, preživita že od ponedeljka po šoli oziroma vrtcu. Že dosedanji način izvajanja stikov je hčerkama povzročal težave in je bilo potrebno veliko truda predlagateljice, da sta sprejeli takšen način izvrševanja stikov. Predlagateljica se je vključila v svetovalne oblike pomoči glede izvrševanja stikov, medtem ko nasprotni udeleženec v zvezi s tem ni nič naredil. Slednji tudi ni želel sodelovati pri upravnih postopkih v zvezi z izgradnjo hiše, zaradi česar predlagateljica še vedno nima urejenega bivališča na naslovu, kjer živi. Sodišče pa je hčerkama dodelilo naslov bivanja pri nasprotnem udeležencu. Nepremičnina na tem naslovu ni v njegovi lasti, temveč v lasti njegovih staršev, ki o tem niso podali nobenega soglasja. Sodišče je tudi napačno navedlo naslov bivanja, in sicer X., saj takšen naslov ne obstaja. Nasprotni udeleženec ni izkazal višine bivanjskih stroškov, ki naj bi mu nastajali. Prav tako sodišče pri odmeri preživnine ni upoštevalo, da je lastnik avtomobila V., letnik 2018, povsem spregledano je, da ima motor. Predlagateljica nima nobenega osebnega vozila, niti motorja. Sodišče je zato pri izračunu preživnine napačno odločilo, da je prispevek nasprotnega udeleženca 43 % skupnih stroškov. Predlaga, da sodišče njeni pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni oziroma razveljavi ter vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

3.V dopolnitvi pritožbe je predlagateljica navedla, da je za nepremičnino, kjer dejansko živi s hčerkama, sedaj uspela pridobiti hišno številko in je za sebe že uredila stalno prebivališče na naslovu Z., prav tako bi enako želela za hčerki, ki večino časa bivata pri njej.

4.Nasprotni udeleženec je v odgovoru na pritožbo nasprotoval pritožbenim navedbam predlagateljice. Navajal je, da so stari starši tudi v času skupnega življenja hčerki večkrat peljali v šolo in vrtec zaradi službenih obveznosti predlagateljice in nasprotnega udeleženca. Predlagateljica pogosto onemogoča enakovredno izvrševanje starševske skrbi, s tem ko nasprotnemu udeležencu ne sporoči terminov obravnav pri zdravnikih. Po obravnavi na sodišču se je nasprotni udeleženec že naročil na posvet k D. D., ki deluje v okviru programov T., skupaj s partnerko pa se je udeležil tudi partnerskih delavnic. Predlaga zavrnitev pritožbe.

5.Pritožba je deloma utemeljena, dopolnitev pritožbe ni dovoljena.

6.Zoper sklep sodišča prve stopnje je bila dovoljena pritožba v roku 30 dni. Predlagateljica je pravočasno vložila pritožbo, ne pa tudi dopolnitve pritožbe. Rok za vložitev pritožbe za predlagateljico se je namreč iztekel dne 19. 12. 2024, pritožba pa je bila dopolnjena dne 24. 1. 2025, torej več kot en mesec po preteku roka. Dopolnitve pritožbe tako ni mogoče upoštevati, saj je pritožbeni rok strogo prekluziven zakonski rok. Sodišče druge stopnje je zato prepozno dopolnitev pritožbe zavrglo (prvi odstavek 365. člena ZPP).

7.Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

8.Zavrniti je pritožbene očitke predlagateljice o kršitvi njene pravice do izjave, ker se sodišče ni opredelilo do njene zadnje pripravljalne vloge z dne 18. 11. 2024, katera je bila vložena po vročitvi prepisa zvočnega posnetka naroka. V tej zvezi je namreč pojasniti, da je glavna obravnava bila zaključena na naroku dne 26. 9. 2024 in do takrat sta imela oba udeleženca postopka možnost podajati svoje trditve glede izvajanja dokaznega postopka. Po opravljeni vročitvi prepisa zvočnega posnetka pa je predlagateljica imela v skladu s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP možnost ugovarjati le morebitne nepravilnosti glede prepisa, na kar pa se njena vloga ni nanašala. Sodišče prve stopnje se zato v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni bilo dolžno opredeljevati do zadnje pripravljalne vloge predlagateljice, ki je bila vložena po končani glavni obravnavi.

9.Neutemeljena je tudi pritožba glede zavrnitve imenovanja izvedenca s področja klinične psihologije. V sodni praksi ni sporno, da ima mnenje CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, bistvene značilnosti izvedenskega mnenja. Navedeno potrjuje tudi 108. člen ZNP-1, ki določa, da se navedbe centra za socialno delo v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanja strokovnega delavca centra za socialno delo, štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Tako za odločitev o vzgoji in varstvu, določitvi stikov in o preživnini v obravnavani zadevi tudi po mnenju sodišča druge stopnje zadostuje mnenje CSD kot ustreznega strokovnega organa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev namreč CSD opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca. Sodišče prve stopnje zato tudi ni bilo dolžno po uradni dolžnosti pridobivati še mnenja klinične psihologinje C. C., katero obiskuje mld. A. A. Prav tako ni bilo potrebe po zaslišanju mld. A. A., saj je z njo opravil razgovor že CSD. Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da bi sodišče moralo zaslišati starše nasprotnega udeleženca v zvezi s skrbjo za hčerki, ko sta pri nasprotnem udeležencu, saj je predlagateljica predlagala njihovo zaslišanje le v zvezi z višino stroškov bivanja.

10.Sodišče prve stopnje je pravilno obe mld. hčerki udeležencev tega postopka zaupalo v skupno varstvo in vzgojo. Pri tej odločitvi je sodišče prve stopnje izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage, določb 138. člena Družinskega zakonika (DZ). Temeljno vodilo, ki ga sodišče upošteva pri odločitvi o zaupanju mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, je načelo otrokove koristi (7. člen DZ). Starševska skrb in v njenem okviru tudi varstvo in vzgoja pripada staršem skupaj in v enaki meri, četudi živijo ločeno. Izhajajoč iz ustavnih določil v 54. členu Ustave Republike Slovenije (Ustava RS), da imajo starši tako pravico kot dolžnost svoje otroke vzdrževati, izobraževati in vzgajati (v enaki meri) in da se ta pravica in dolžnost staršem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi varovanja otrokovih koristi določa zakon, je potrebno vedno prvenstveno presojati, ali je mogoča dodelitev otroka v skupno vzgojo in varstvo, z uravnoteženimi pravicami in dolžnostmi obeh staršev. Temeljni pogoj za zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo je, da sta oba starša primerna za izvajanje varstva in vzgoje. Šele, če bi se ugotovilo, da na primer drugi starš otroka zanemarja ali zlorablja, bi predvsem to narekovalo drugačno odločitev in zaupanje otroka v varstvo in vzgojo drugemu staršu. Če sta skupno varstvo in vzgoja otroku v korist, mora sodišče izreči skupno varstvo, kljub morebitnemu nestrinjanju staršev ali enega od njiju. Le takrat, ko med staršema obstaja zelo visoka stopnja konfliktnosti in ta ogroža otroka, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo starša izvajala skupno.

11.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da oba starša izkazujeta interes za odgovorno starševsko skrb, da oba prepoznavata potrebe otrok in se nanje odzivata in tudi da sta otroka rada bila s tistim staršem, s katerim sta trenutno bila. Predlagateljica v pritožbi izpostavlja, da je med udeležencema še vedno prisoten konflikten odnos in da tudi sicer sama večinoma skrbi za mld. hčerki. Vendar pa predlagateljica zgolj z izpostavljanjem posameznih konfliktnih situacij med udeležencema ne more omajati sprejete odločitve sodišča prve stopnje o skupnem varstvu in vzgoji. Sodišče prve stopnje je oba udeleženca zaslišalo in pridobilo mnenje CSD, iz katerega izhaja, da sta starša tekom obravnav pred CSD v zadnjem obdobju zmogla vzpostaviti dokaj redne stike med hčerkama in očetom, da je sicer še vedno prisoten konflikten odnos in je bilo potrebnih več obravnav pred pristojnim CSD, pri čemer sta starša sposobna osnovne komunikacije, ki je potrebna za izvrševanje skupnega starševstva. Izvrševanje skupnega starševstva pa tudi ne pomeni, da bodo obveznosti staršev povsem enakomerno porazdeljene, saj to zaradi različnih obveznosti staršev ni mogoče niti v družinah, kjer starši živijo skupaj. Prav tako je tudi sicer izkustveno bilo do sedaj bolj logično, da je predlagateljica za hčerki skrbela v večji meri, saj sta imeli z očetom manj stikov in tudi zato oče z njima ni mogel opraviti toliko obveznosti. Vsekakor pa bo v prihodnje tudi na strani nasprotnega udeleženca dolžnost, da za hčerki, ko bosta pri njem, poskrbi za vse njune potrebe in tudi, da mld. A. A. opravi potrebne šolske obveznosti. Glede ustreznosti bivanjskih razmer nasprotnega udeleženca pa je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na mnenje CSD, ki je pri nasprotnem udeležencu tudi opravil ogled prostorov in podal mnenje, da so ti ustrezni, čemur sledi tudi sodišče druge stopnje.

12.Sodišče prve stopnje je glede izvajanja skupnega starševstva oziroma stike hčerk z očetom določilo tako, da sta približno enako časa pri vsakem staršu, je pa več nočitev pri predlagateljici, pogoste so tudi menjave, kar je glede na starost deklic vsekakor ustrezno, poleg tega udeleženca postopka stanujeta blizu, enak je tudi šolski okoliš. Na naroku dne 26. 9. 2024 se je predlagateljica tudi v večjem delu strinjala z izvajanjem stikov, kot jih je določilo sodišče prve stopnje, sporen je sedaj le začetek stika deklic z očetom v ponedeljek (namesto v torek), ko deklici vikend preživita pri mami. Sodišče prve stopnje je namreč odločilo, da je potrebno stike ml. hčerk razširiti na dodatni stik v tednu, ko oče nima vikend stika. Organizacija tega dodatnega stika pri deklicah gotovo ne bo predstavljala obremenitve, kot to pokuša predstaviti predlagateljica, po drugi strani pa bodo pogostejši stiki omogočali ohranjanje trdnosti povezanosti med deklicama in očetom, saj se sicer v tednu, ko sta deklici čez vikend pri mami, ne bi videli z očetom od srede, skoraj cel teden. Sodišče prve stopnje je tudi v tej zvezi sledilo mnenju CSD, ki ga je v obrazložitvi tudi celovito povzelo. Poleg tega je CSD z mld. A. A. opravil razgovor, v katerem pa je slednja jasno povedala, da je pri obeh starših rada in si želi, da bi prosti čas preživljala z obema staršema ter da bi rada šla k očetu, kadar bi želela.

13.DZ v prvem odstavku 141. člena določa, da ima otrok pravico do stikov z obema od staršev, da imata oba od staršev pravico do stikov z otrokom in da se s stiki zagotavljajo koristi otroka. Odločilno materialnopravno vodilo za odločitev o stikih je načelo največje otrokove koristi. Kakšna je otrokova korist je pravni pojem, ki ga je treba v vsakem primeru posebej napolniti z vsebino, ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera, pri čemer otrokova želja in otrokova korist nista sopomenki. Kadar ima sodišče tehtne razloge, lahko odloči tudi drugače kot si želi otrok. V vsakem primeru pa otrokova korist ne zajema le koristi osebe do dopolnjenega 18. leta starosti (kratkoročna korist), temveč tudi korist, ki se bo pokazala v odrasli dobi (dolgoročna korist). Treba si je prizadevati za zdrav in celosten razvoj otroka, to je razvoj v samostojno odraslo osebo. Glede na povzeto mnenje CSD, sta deklici pri očetu zadovoljni in radi gresta k njemu. Na odločitev o izvajanju skupnega starševstva oziroma o izvajanju stikov pa tudi ne more vplivati dejstvo, da nasprotni udeleženec zaradi službe v Y. ne more deklic zjutraj peljati v vrtec in šolo oziroma ga še ni doma popoldan ob njunem prihodu domov, saj tudi predlagateljica hodi v službo in kdaj za hčerki prav tako poskrbi njena mama.

14.Po 189. členu DZ se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Po 190. členu DZ mora sodišče pri odmeri preživnine upoštevati otrokovo korist, tako da je preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Preživnina mora zajemati stroške otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Ob odločitvi, da se obe hčerki zaupata v skupno varstvo in vzgojo predlagateljici in nasprotnemu udeležencu, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo tudi, da sta starša dolžna kriti stroške preživljanja hčerk, ki nastajajo pri vsakem posamezno, naturalno oziroma mora nasprotni udeleženec del stoškov preživljanja povrniti predlagateljici v denarju. Predlagateljica je dolžna kriti stroške preživljanja v celoti naturalno, za mld A. A. 367,00 EUR in za mld. B. B. 368,00 EUR. Nasprotni udeleženec pa je dolžan za mld. A. A. kriti stroške preživljanja v višini 316,00 EUR, od tega 166,00 EUR naturalno in 150,00 EUR z nakazilom na račun predlagateljice za pokrivanje polovice stroškov prehrane v šoli, šolskih potrebščin, ur jahanja in razliko v večjih induvidualnih in kolektivnih stroških, ki nastajajo pri predlagateljici, saj je deklica nekoliko več časa pri njej. Za preživljanje mld. B. B. je nasprotni udeleženec dolžan kriti potrebe v višini 318,00 EUR mesečno, 168,00 EUR naturalno in 150,00 EUR za pokrivanje polovice stroškov za vrtec in drugih višjih stroškov, ki nastajajo zaradi bivanja pri predlagateljici. Glede na navedene ugotovljene redne mesečne potrebe obeh hčerk, je predlagateljica dolžna v bodoče (od pravnomočnosti izpodbijanega sklepa) pokrivati okrog 53 % rednih mesečnih potreb, nasprotni udeleženec pa okrog 47 %. Vse ostale večje letne in izredne stroške bosta starša krila vsak do ene polovice po predhodnem dogovoru. Potrebe vsake hčerke je sodišče prve stopnje ocenilo obrazloženo, ustrezno in realno. Zavrniti je pritožbene očitke predlagateljice, da nasprotni udeleženec ni izkazal višine kolektivnih stroškov, ki nastajao pri njem za vsako hčerko. Te je namreč sodišče prve stopnje na podlagi predložene izjave staršev nasprotnega udeleženca ocenilo na 56,50 EUR mesečno, kar je po mnenju sodišča druge stopnje minimalno in jih je vsekakor potrebno priznati.

15.Predlagateljica izpodbija odločitev glede določitve preživnine tudi glede porazdelitve preživninskega bremena, saj je dolžna kriti večji del stroškov, pri čemer sodišče prve stopnje naj ne bi upoštevalo premoženja nasprotnega udeleženca, osebnega vozila in motorja. Vendar pa pri tem predlagateljica ne pojasni, kakšna naj bi bila vrednost navedenega premoženja in tudi ne, da bi navedeno premoženje nasprotnemu udeležencu kakorkoli omogočalo pridobivanje dodatnih dohodkov. Po drugi strani pa je tudi upoštevati, da ima predlagateljica nekoliko višjo plačo od nasprotnega udeleženca (predlagateljica ima neto mesečno plačo okrog 1.600,00 EUR, nasprotni udeleženec pa od 1.400,00 do 1.500,00 EUR), in sicer od 100,00 do 200,00 EUR mesečno. Višji stroški preživljanja hčerk, ki odpadejo na predlagateljico, so tudi iz razloga, ker pri njej nastajajo tudi višji obratovalni stroški (80,00 EUR za vsako hčerko), v hiši namreč živi sama s hčerkama, medtem ko nasprotni udeleženec živi s starši in sestrino družino. Upoštevajoč navedeno je tako zavrniti pritožbene navedbe predlagateljice, da preživninsko breme ni ustrezno porazdeljeno med oba starša, saj sta vse ostale stroške dolžna kriti vsak do ene polovice.