Jedro

Dejansko stanje v zvezi s kaznivim dejanjem lahke telesne poškodbe ni popolno ugotovljeno, zlasti ne v smeri silobrana njega ali drugega obdolženca.

Izrek

Pritožbama zagovornice obdolžene S. Z. in zagovornika obdolženega D. P. se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbi oškodovancev S. Z. in D. Z. se zavržeta kot nedovoljeni.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženko S. Z. spoznalo za krivo kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po členu 133/2 KZ, obdolženca D. P. pa kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po členu 133/1 KZ ter dveh kaznivih dejanj grdega ravnanja po členu 146/1 KZ.

Obdolžencema je sodišče izreklo pogojni obsodbi in je določilo S. Z. en mesec in petnajst dni zapora s preizkusno dobo dveh let, D. P. pa en mesec zapora za vsako posamezno kaznivo dejanje, nato pa mu je izreklo enotno kazen dva meseca in petnajst dni zapora s preizkusno dobo dveh let. Sodišče je naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka obdolženki v višini 47.816,00 SIT, obdolžencu pa v višini 95.275,00 SIT, povprečnini pa je odmerilo v višini 30.000,00 SIT za obdolženko in 80.000,00 SIT za obdolženca. Oškodovance je s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo.

Zoper sodbo sta se pravočasno pritožila zagovornica obdolžene S. Z. in zagovornik obdolženega D. P., pa še pooblaščenka oškodovancev S. in D. Z. Zagovornica obdolžene S. Z. se je pritožila zaradi kršitve kazenskega zakona po členu 370/1 tč. 2 ZKP in zaradi odločb o kazenski sankciji in stroških postopka po členu 370/1 tč. 4 ZKP, po pooblastilu obdolženke kot oškodovanke ter oškodovanca pa je pooblaščenka vložila pritožbo zaradi kršitve kazenskega zakona po členu 370/1 tč. 2ZKP v zvezi s členom 372/1 tč. 4 ZKP. V pritožbi zagovornica obdolženke predlaga, da naj višje sodišče ugodi pritožbi obdolženke ter jo kaznivega dejanja oprosti, glede pritožbe oškodovancev pa predlaga ugoditev njuni pritožbi ter spremembo izpodbijane sodbe tako, da se obdolženca D. P. spozna za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po členu 133/1 KZ, ne pa kaznivega dejanja grdega ravnanja na njuno škodo.

Proti sodbi je vložil pritožbo tudi zagovornik obdolženega D. P. iz vseh pritožbenih razlogov 370. člena ZKP ter predlagal razveljavitev sodbe prvostopnega sodišča ter vrnitev zadeve v ponovno sojenje.

Višji državni tožilec je v svojem mnenju, podanem v skladu z določbo 445/2 člena ZKP, predlagal ugoditev pritožbama zagovornikov obeh obdolžencev tako, da se izpodbjana sodba razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, pritožbi oškodovancev pa naj se zavrže kot nedovoljeni.

Pritožbi zagovornikov sta utemeljeni, pritožbi oškodovancev pa sta nedovoljeni.

Obdolženka S. Z. v pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče kršilo kazenski zakon, saj ni uporabilo materialnopravni institut silobrana po členu 11/1 in 2 KZ ter posledično oprostilo obdolženko očitanega ji kaznivega dejanja. Pri tem zagovornica obdolženke v pritožbi navaja, da so podani vsi zakonski znaki silobrana v skladu z določbami kazenskega zakona, tako, da dejanje obdolženke ne predstavlja kaznivega dejanja.

Zagovornik obdolženca D. P. je v pritožbi poudaril, da je zaključek prvostopnega sodišča, da naj bi obdolženec izzval Z.-je in da zato ni šlo za silobran, neutemeljen. Sodba ne poda obrazložitve, zakaj šteje, da silobran ni bil podan, poleg tega pa sprejema dele zagovorov obdolžencev, ki ustrezajo obrazložitvi sodbe, v ostalih delih pa zagovore zavrača. Pritožba navaja tudi, da kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ki naj bi jo utrpel B. Z., ni pojasnjena, saj naj bi delni izpah zob oškodovanca obdolženec povzročil s potegom svojega prsta iz ust oškodovanca, v tem kontekstu pa naj bi nastala tudi razpočna rana na levem licu oškodovanca. Pritožnik tudi navaja, da poteg prsta iz ust oškodovanca predstavlja obrambno ravnanje, saj ga je oškodovanec pred tem ugriznil. Po mnenju zagovornika obdolženca v pritožbi dejansko stanje ni bilo dovolj razjasnjeno, saj ni znano, kdo je izzval pretep ter kako je nastala razpočna rana na levem licu oškodovanca B. Z. Višje sodišče je pri natančni presoji izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb ugtovilo, da obdolženca v pritožbi utemeljeno grajata ugotovitev dejanskega stanja sodišča prve stopnje, uporabo določb kazenskega postopka ter kazenskega zakona.

Po preizkusu sodbe v mejah pritožbenih razlogov je drugostopenjsko sodišče ugotovilo, da prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo razlogov nastanka delnega izpaha zob oškodovanca B. Z., prav tako pa ni utemeljilo vzrok za nastanek razpočne rane na levem licu oškodovanca.

Sodišče je sicer navedlo, da oškodovanec poškodbe zob in razpočne rane ni mogel utrpeti zgolj pri odrivu obdolženca D. P., glede razpočne rane pa je sodišče v obrazložitvi navedlo, da je oškodovanec ni mogel dobiti zgolj s tem, ko mu je obdolženc tiščal prst v usta, temveč z udarcem. To ugotovitev je sodišče povzelo iz mnenja izvedenca medicinske stroke, pojasnila, kako je prišlo do delnega izpaha zob oškodovanca ter razpočne rane na njegovem levem licu, pa ni obrazložilo.

Prvostopenjsko sodišče ni sledilo zagovoru obdolženca D. P. v delu, kjer navaja, da ga je oškodovanec B. Z. ugriznil, zaradi česar je obdolženec potegnil prst iz ust oškodovanca, pri tem pa razmajal njegov zob. Njegovo izpovedbo potrjuje tudi mnenje izvedenca medicinske stroke, kjer je moč zaslediti ugotovitev, da je obdolženec D. P. utrpel ugriz na palcu leve roke. Sodišče se je do izpovedi obdolženca sicer opredelilo, vendar svoje odločitve ni utemeljilo, medtem ko ugotovitve izvedenca medicinske stroke sploh ni ocenilo.

Prav tako je potrebno opozoriti na neskladnost med izrekom sodbe v točki I.a), kjer se obdolžencu D. P. očita, da je razpočno rano na levem licu oškodovanca povzročil s potegom prsta iz ust oškodovanca, in obrazložitvijo, kjer je navedeno, da razpočna rana ni nastala le s tiščanjem prsta v usta, temveč z udarcem. Neskladnost med izrekom sodbe in obrazložitvijo sodbe predstavlja absolutno bistveno kršitev kazenskega postopka (člen 371/1 točka 11), na kar utemeljeno opozarja obdolženčev zagovornik. V izreku sodbe pod točko II.a) pa je sodišče v opisu dejanja navedlo, da je obdolženec zgrabil za oblačila D. Z. ter ga porinil pred klet, pri čemer se je oškodovanec poškodoval, v obrazložitvi sodbe pa sodišče ugotavlja, da je obdolženec oškodovanca le odrinil. V nadaljevanju obrazložitve pa sodišče ponovno ugotavlja, da je obdolženec oškodovanca močno zgrabil, odrinil od sebe in porinil pred klet. Tudi v tem delu višje sodišče ugotavlja neskladnost in sicer med razlogi sodbe, kar prav tako predstavlja absolutno bistveno kršitev kazenskega postopka (člen 371/1 točka 11), na kar opozarja tudi zagovornica v pritožbi.

Višje sodišče pritrjuje še navedbi pritožbe zagovornice obdolženke, da prvostopenjsko sodišče ni utemeljilo svoje odločitve, ko navaja, da ni šlo za silobran obdolžencev. Navedba sodišča, da bi lahko obdolženka S. Z. svojemu sinu pomagala na drugačen način kot z udarcem dela robnika po glavi obdolženca D. P., ne izključuje morebitnega silobrana.

Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da dejansko stanje in potek dogodkov ni pravilno in popolno ugotovljeno. Obstaja resen dvom o pravilni ugotovitvi odločilnih dejstev, predvsem glede nastanka poškodb oškodovancev B. in D. Z. ter ugriznine obdolženca D. P. Poleg tega je višje sodišče ugotovilo neskladnosti med izrekom sodbe in obrazložitvijo sodbe, našlo pa je tudi nasprotja v sami obrazložitvi sodbe, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev kazenskega postopka.

Nenazadnje je višje sodišče mnenja, da zavrnitev zagovora obdolženca v smeri silobrana prvostopenjsko sodišče ni utemeljilo, potrebno pa bo oceniti tudi obdolženkine navedbe glede silobrana. Sodišče tudi ni upoštevalo možnosti morebitnega prekoračenega silobrana.

Iz navedenih razlogov je višje sodišče pritožbam obdolžencev ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojejnje.

V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje natančneje ugotoviti dejansko stanje ter potek predmetnih dogodkov. Natančno bo potrebno ugotoviti vzrok nastanka ugriza na obdolženčevem prstu ter vzrok nastanka poškodb oškodovancev B. in D. Z. Potrebno se bo tudi opredeliti do navedb obdolžencev, da je šlo za silobran ter ugotovitev, podanih v strokovnem mnenju izvedenca medicinske stroke.

Pritožbi oškodovancev je drugostopenjsko sodišče zavrglo kot nedovoljeni. V skladu s členom 367/4 ZKP sme oškodovanec izpodbijati sodbo samo glede odločbe sodišča o stroških kazenskega postopka. Le če bi državni tožilec prevzel pregon od oškodovanca kot tožilca, se sme oškodovanec pritožiti iz vseh razlogov, iz katerih se sme izpodbijati sodba. Ker pa državni tožilec ni prezvel pregona od oškodovancev kot tožilcev, pritožba iz razlogov 370. člena ZKP ni dovoljena.