Jedro

V primeru, če kdorkoli uporablja cestni svet nepravilno oziroma na nedovoljen način, gre za dejanje, ki je prepovedano. Prepovedana raba pa ne more opravičevati drugih nedovoljenih ravnanj in ne more biti merilo za enakopravno obravnavanje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil vlogo tožnice, s katero je 13. 12. 2018 zaprosila za izdajo dovoljenja za uporabo lesenega zložljivega stola na javnih površinah v času javnega protesta. V obrazložitvi navaja, da je tožnica zaprosila za dovoljenje za uporabo tega stola v cestnem svetu občinske javne ceste LZ 013071 - ..., ki poteka po parc. št. 477 k.o. .... Ugotavlja, da gre za cestni svet, skladno s 3. alinejo 3. točke drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1) pa je na cestnem svetu javne ceste prepovedano postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete. Ker je stol predmet, je njegova postavitev v skladu s citirano določbo prepovedana.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Navaja, da je javna cesta LZ 013071 - ..., konkretno na zaprošeni točki na stičišču vozišča in parkirišča gostilne ..., prometno zelo obremenjena. Zaprošena lokacija se nahaja v gosto naseljenem območju, ob izvozu iz ulice A.. Postavitev stola na tem območju ter zadrževanje na njem bi bilo za tožnico življenjsko nevarno.

3. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi smiselno predlaga njeno odpravo. Navaja, da je vlogo vložila zato, ker so jo policisti, ko je izvajala javni protest, ponovno diskriminatorno obravnavali. Tudi toženka uporablja zakon kot ji ustreza. Dan po tem, ko je tožnica zaradi uporabe stola prejela globo 900,00 EUR, so policisti obravnavali dva napačno parkirana avtomobila, naslednji dan so jih zgolj opozarjali, potem pa je bilo vse po starem. Zato je tudi tožnica upravičena, da se jo obravnava tako, kot vse ostale uporabnike ceste LZ 013071 in se ji dovoli, da v času protesta uporablja svoj stol. 4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi, saj vlogi ni mogla ugoditi, ker je predlagano dejanje za tožnico življenjsko nevarno.

5. Tožnica v pripravljalni vlogi navaja, da je izbrala lokacijo, na kateri je ustrezna prometna signalizacija in na kateri je tudi vedno parkiranih veliko avtomobilov. Predlaga, da naj sodišče na Občino B. pošlje predlog, da se globa zavrže, v tem primeru pa bo umaknila tožbo. Toženka je odgovorila, da ne more posegati v postopke policije in tujih glob ne more plačati.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijani akt pravilen in zakonit, toženka pa je zanj navedla utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju ZUS-1). V nadaljevanju odgovarja le še na tožbeni ugovor, da toženka glede na druge uporabnike predmetne lokacije tožnice ne obravnava enakopravno.

8. Tako kot za ostale javne površine, je tudi za javno cesto značilno, da jo lahko vsak prosto uporablja, vendar pa le na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi (24. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1). Po 4. členu ZCes-1 se javne ceste lahko uporabljajo za cestni promet, za druge namene pa samo v primerih ter na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste. Poleg te, splošne rabe, zakon v 3. členu dopušča tudi nekatere posebne rabe zemljišč cestnega sveta oziroma prometnih površin, vendar morajo biti tudi v tem primeru za tako rabo izpolnjeni pogoji, med katerimi je prav gotovo varnost udeležencev v prometu in imetnikov posebnih pravic uporabe teh površin. Ker je toženka ugotovila, da bi bila uporaba zaprošene prometne površine za tožnico nevarna, je po presoji sodišča njeno prošnjo utemeljeno zavrnila.

9. Že iz citiranih zakonskih določil izhaja, da gre v primeru, če kdorkoli uporablja cestni svet nepravilno oziroma na nedovoljen način, za dejanje, ki je prepovedano. Prepovedana raba pa ne more opravičevati drugih nedovoljenih ravnanj in ne more biti merilo za enakopravno obravnavanje. O diskriminaciji bi bilo lahko govora le tedaj, če tožnici ne bi bila dovoljena uporaba javne ceste oziroma druge javne površine na način in pod pogoji, kot jo po predpisih lahko prosto uporabljajo vsi. Tega, da naj bi ji bila z izpodbijanim aktom onemogočena takšna raba, pa tožnica niti ne zatrjuje.

10. Glede na navedeno je toženka po presoji sodišča ravnala prav, ko tožnici ni dovolila take rabe občinske ceste oziroma cestnega sveta, ki jo 5. člen ZCes-1 prepoveduje.

11. Ker tožba ni utemeljena, jo je sodišče v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnico in toženko ni sporno, je odločilo brez glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).