Jedro

Materialnopravni okvir za presojo utemeljenosti tožnikovega zahtevka na razveljavitev sklepov izredne skupščine je v določbah pravil društva, s katerimi je tožena stranka uredila svoja notranja razmerja glede obsega in sestave organov društva ter njihove pristojnosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (II in III točka izreka) razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke, ki se nanaša na njen ugotovitveni tožbeni zahtevek (I izreka), ter razsodilo, da se razveljavita sklepa, sprejeta na izredni skupščini tožene stranke z dne 13.5.2005 o začasnem suspendiranju predsednika J. K. (tožeče stranke) in o izvolitvi začasnega namestnika predsednika tožene stranke J. Z., da se razveljavita sklepa, sprejeta na izredni skupščini tožene stranke 29.7.2005, da se s funkcije predsednika tožene stranke razreši oziroma odstavi tožnik ter o trajni prepovedi tožniku, da opravlja kakršnekoli funkcije v olimpijskem športu dvigovanj uteži v okviru tožene stranke in da se o tem obvesti krovne organizacije EWF in IWF ter, da se razveljavi sklep tožene stranke, sprejet na izredni skupščini tožene stranke 2.9.2005, da je za predsednika T. izvoljen J. U., ... (II izreka). Toženi stranki je naložilo, da je tožeči stranki dolžna povrniti 906,15 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III izreka).

2.Tožena stranka se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Opozarja na napačen zapis predmeta zadeve in vrednosti spora v uvodu sodbe. Navaja, da konkretna sodba ne more biti izvršljiva, saj manjka dajatveni zahtevek. S tem tudi odpade pravni interes, ki se za ugotovitveno tožbo zahteva. Uporaba ZGD za delovanje društev ne more biti uporabna. Opozarja na upravni postopek pri Upravni enoti Velenje, oddelku za upravno notranje zadeve, v katerem se je vpisal nov sedež tožene stranke in nov zakoniti zastopnik tožene stranke. Sodba se postavi na stališče, da sodišče ni vezano na upravne odločbe. Takšno stališče sodišča nima zakonite podlage. Pravdno sodišče ni pristojno, da bo razveljavljalo upravne odločbe ali jim odrekalo njihovo veljavnost. Iz navedenega razloga se mora upoštevati vse upravne odločbe, ki so se izdajale v zvezi z istimi odločitvami in skupščinami tožene stranke, ki so sedaj predmet tega postopka. Odločitev sodišča je nepravilna tudi iz razloga, ker je sklep tretje izredne skupščine tožene stranke popolnoma veljaven in ga sodišče ne more razveljaviti. Navedena skupščina je bila pravilno sklicana, bila je sklepčna in je zato veljavno odločala o sprejetem dnevnem redu. Tožena stranka je izrecno navedla, da ima šest članov. Tožeča stranka tej navedbi ni oporekala, zato velja to dejstvo kot priznano. Izredna skupščina se po drugem odstavku 15. člena Pravil tožene stranke skliče na zahtevo izvršilnega odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo 1/3 članov zveze. Zahteva je bila podana in sklic izredne skupščine utemeljen. Sklic skupščine je samo administrativno opravilo. Če ga ne opravi predsednik društva, to lahko stori predlagatelj izredne skupščine. V nasprotnem primeru bi to predstavljalo izigravanje oziroma zanikanje pravice pristojnih organov, da se izredna skupščina zahteva in tudi izvede. Ne more se preprečiti izvedba skupščine s tem, da bi se formalno sklicevali na dejstvo, da običajno pošilja vabila predsednik, če predsednik tega noče storiti. To bi predstavljalo zlorabo pravil in zlorabo pristojnosti, kar ne zasluži pravnega varstva. Izredne skupščine so bile sklicane ravno zaradi dejstva, ker so se ugotovile nepravilnosti pri poslovanju predsednika, to je tožnika. Te nepravilnosti so morale biti odpravljene ravno z razrešitvijo tožeče stranke in izvolitvijo novega predsednika.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Predmet obravnave in osrednje vprašanje v tej pravdni zadevi je, ali so bile tožniku kot bivšemu članu tožene stranke kršene pravice člana društva, in sicer s tem, da so mu prenehale vse funkcije in so mu bila odvzeta vsa pooblastila v organih tožene stranke. Do tega naj bi prišlo zaradi sklepov, sprejetih na treh izrednih skupščinah tožene stranke, 13.5.2005, 29.7.2005 in 2.9.2005. Po trditvah tožnika so sklepi nični oziroma neveljavni, ker so bile vse tri izredne skupščine sklicane v nasprotju s pravili tožene stranke, saj jih ni sklical organ ali oseba, ki je po pravilih društva (tožene stranke) legitimirana za sklic: ni jih sklical niti izvršni odbor tožene stranke niti jih ni sklical predsednik tožene stranke, kot to predvidevajo pravila. Po trditvah tožnika so posledično nezakoniti - nični in neveljavni oziroma izpodbojni tudi vsi sklepi, ki so bili sprejeti na teh treh skupščinah. Tožena stranka (1) trdi nasprotno, namreč, da so bili veljavni vsi sklepi, sprejeti na izrednih skupščinah tožene stranke, ki jih tožnik izpodbija, saj so vse tri izredne skupščine veljavno odločale. Pri tem se obe pravdni stranki sklicujeta na določbe pravil T. (priloga A4), ki vsebujejo med ostalim določbe o upravljanju tožene stranke in njenih organih ter na vabila na sklice ter zapisnike izrednih skupščin.

5.Materialnopravni okvir za presojo utemeljenosti tožnikovega zahtevka na razveljavitev sklepov izredne skupščine je torej v določbah pravil T., s katerimi je tožena stranka uredila svoja notranja razmerja glede obsega in sestave organov društva ter njihove pristojnosti (2). Člen 14 pravil T. določa skupščino kot najvišji organ ter njeno sestavo, 15. člen T. pa vsebuje pravila za sklic izredne skupščine. Izredna skupščina se po tej določbi sklicuje po potrebi, na zahtevo izvršnega odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov zveze. Izvršni odbor mora sklicati skupščino najkasneje v roku enega meseca od dneva sprejetja zahteve za sklic izredne skupščine. Če je ne skliče izvršni odbor, jo skliče predsednik T. Sodba se v obrazložitvi sicer sklicuje na navedena pravila tožene stranke in sprejme zaključek, da so bili nezakoniti vsi sporni sklepi, sprejeti na vseh treh skupščinah. Vendar so razlogi sodbe o odločilnih dejstvih deloma nejasni, deloma pa med seboj v nasprotju. Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, na katero mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Kljub obširni (mestoma težko razumljivi) obrazložitvi ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih pravilnosti in zakonitosti sodbe ni mogoče preizkusiti.

6.Glede razveljavitve sklepa izredne skupščine z dne 13.5.2005 sodišče prve stopnje ugotavlja po pregledu zapisnika izredne skupščine, da ni razvidno, koliko je članov tožene stranke, kdo so posamezni člani tožene stranke in katerih organov so člani ter kdo naj bi zahteval sklic izredne seje. Pri tem pa ni razvidno, zakaj bi zapisnik moral vsebovati te podatke. Nadalje ugotavlja iz vabila na sklic izredne skupščine, da je bila sklicana na zahtevo nadzornega odbora, da jo sklicuje izvršni odbor ter da sta vabilo podpisala I. P. in J. Z., na drugi strani pa nasprotno temu ugotavlja, da tožene stranka ni navedla in ni dokazala, kdo je predlagal sklic skupščine in kakšno funkcijo imajo posamezni člani, ki so predlagali sklic. Ugotavlja nadalje, da tožena stranka ni predložila ustreznega vabila tožniku na skupščino, pri čemer ne pove, zakaj naj bi bilo to dejstvo odločilno, saj tožnik ne trdi, da ni bil povabljen na skupščino. Nejasni so razlogi o tem, da bi morala tožena stranka predložiti zahtevo nadzornega odbora, da bi sodišče odločalo, ali je bila seja pravočasna ali ne. Nerazumljivo je sklicevanje na tretji odstavek 19. člena pravil T., ki določa, kdo so člani izvršnega odbora, ter v zvezi s tem ugotovitev, da je bil sklep, s katerim je bila tožeča stranka začasno suspendirana, sprejet v nasprotju s to določbo, ker je član izvršnega odbora tudi predsednik, torej tožnik (kar pomeni, da bi tožena stranka lahko suspendirala svojega predsednika le, če bi sam soglašal). Glede razveljavitve sklepov, sprejetih na drugi izredni skupščini 29.7.2005, so nejasne in nasprotujoče ugotovitve prvostopenjskega sodišča o tem, kdo so bili sklicatelji druge izredne skupščine tožene stranke nerazumljivi so tudi razlogi sodbe o pomenu dnevnega reda vabila na izredno skupščino. Glede razveljavitve sklepov izredne skupščine 2.9.2005 so podobni, nejasni in kontradiktorni razlogi kot zgoraj, pri čemer sodišče opre zaključek o utemeljenosti zahteve na razveljavitev spornih sklepov še na ugotovitev predhodno nepravilno sklicanih izrednih skupščin. Poleg tega je neprepričljivo, predvsem pa enostransko in zelo poenostavljeno predstavljena vsebina listin, torej sklicev skupščin in zapisnikov, na katere je prvostopenjsko sodišče v celoti oprlo svoje ugotovitve. Pritožba smiselno sodbi očita tudi navedeno kršitev (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ko se sklicuje na pravilnost sklepov, ki jih vsebuje zapisnik tretje izredne skupščine tožene stranke. Pritožba ima tudi prav, ko se glede števila članov tožene stranke sklicuje na svojo navedbo na naroku dne 1.12.2011, ki ji tožeča stranka ni oporekala.

7.Iz navedenih razlogov je moralo pritožbeno sodišče ugoditi pritožbi tožene stranke in sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj ugotovljenih kršitev samo ne more odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP). Sodišče mora v novem sojenju ob upoštevanju trditvenega gradiva pravdnih strank in dokaznega bremena, ki je na strani tožnika, ponovno presoditi, ali so bile izredne skupščine veljavno sklicane, torej v skladu s pravili T. na zahtevo izvršnega odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov zveze, pri čemer pravila ne vsebujejo posebnih formalnih pogojev o načinu podajanja zahteve. V primeru podane zahteve je po pravilih v nadaljevanju sklic skupščine obligatoren in se mu izvršni odbor ne more izogniti, tudi če predsednik T. kot član izvršnega odbora s sklicem skupščine ne soglaša. V novem sojenju naj sodišče tudi odpravi očitno napako v uvodu sodbe, na katero pritožba opozarja. V celoti neutemeljena pa je pritožba v tistem delu, v katerem se sklicuje na vpliv odločb, sprejetih v upravnem postopku, o čemer sodba vsebuje pravilno obrazložitev.

8.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločitev na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

(1) Zveza društev, ki je delovala v skladu z določbami prej veljavnega Zakona o društvih (Ur. list RS, št. 60/95, s spremembami).

(2) Prej veljavni zakon o društvih iz leta 1995 namreč ni vseboval podrobnejših določb o tem.