Jedro

Pritožnik v pritožbi ne izpodbija ugotovljenih dejstev v izpodbijanem sklepu. Sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo določbe 73. člena ZPP, saj iz petega odstavka te zakonske določbe izhaja, da zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev zavrne, ni posebne pritožbe.

Zgoraj obrazloženo pomeni, da bo pritožniku dovoljeno izpodbijati zavrnjeno zahtevo za izločitev sodnice skupaj s pritožbo zoper končno odločbo sodišča v zadevi P 120/2019

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo pritožbo P. M. kot nedovoljeno.

2. P. M. (v nadaljevanju: pritožnik) s pritožbo izpodbija sklep sodišča prve stopnje. V pritožbi navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit, pristranski in nedopusten. Zoper sklep z dne 2. 12. 2019 SV 198/2019 se je pritožil in v pritožbi natančno razložil ter zavrnil vse navedbe v izpodbijanem sklepu, katerih namen je obramba postopkov sodnice P., ne pa resnice in zakonitosti postopka. 5. 3. 2020 je predsednica sodišča s sklepom zavrgla njegovo pritožbo kot nedovoljeno. Pritožnik sprašuje, ali je nad sklepom predsednice Okrajnega sodišča v Celju samo še nebo, ali lahko zavrže pritožbo, ki jo je naslovil na Višje sodišče v Celju, ali ima to pravico, saj mu 25. člen Ustave zagotavlja pritožbo, ali je samo pritožnik dolžan spoštovati zakon. Vsi njegovi dopisi v zadevi P 120/2019 naj se obravnavajo kot dokazi, so dokaz za kršitve. Na Višje sodišče v Celju vlaga tudi zahtevo, da se ta pritožba vloži z vso omenjeno dokumentacijo ustreznemu nadzornemu organu, ki nadzira delo sodnikov, ker mu naslov takega organa ni poznan. Sprašuje še, zakaj mu ni bil dostavljen odgovor sodnice P., ali zato, ker se skriva resnica.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Glede na zgoraj povzeto vsebino pritožbe, ta izrecno ne konkretizira nobenega izmed možnih pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zgolj smiselno iz pritožbenih navedb izhaja očitek o zmotni uporabi materialnega prava.

5. Ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da ta ni obremenjen z nobeno od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno naslednje dejansko stanje: da je pritožnik 25. 10. 2019 v zadevi P 120/2019 podal zahtevo za izločitev razpravljajoče sodnice, o tej zahtevi je bilo odločeno s sklepom Su 198/2019 dne 2. 12. 2019. Zahteva za izločitev sodnice je bila zavrnjena kot neutemeljena.

7. Pritožnik pa je nato z vlogo z dne 24. 2. 2020 vložil pritožbo zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev razpravljajoče sodnice, predsednica okrajnega sodišča pa je to pritožbo z izpodbijanim sklepom zavrgla kot nedovoljeno, ker v skladu z določbo 73. člena ZPP zoper sklep, s katerim se zahteva stranke za izločitev sodnika zavrne, ni posebne pritožbe.

8. Z izpodbijanim sklepom je torej predsednica sodišča prve stopnje pritožnikovo pritožbo zavrgla, ker ta ni bila dovoljena.

9. Pritožnik v pritožbi ne izpodbija ugotovljenih dejstev v izpodbijanem sklepu. Sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo določbe 73. člena ZPP, saj iz petega odstavka te zakonske določbe izhaja, da zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev zavrne, ni posebne pritožbe. Sodišče prve stopnje je torej to zakonsko določbo pravilno uporabilo, zato je pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

10. Zgoraj obrazloženo pomeni, da bo pritožniku dovoljeno izpodbijati zavrnjeno zahtevo za izločitev sodnice skupaj s pritožbo zoper končno odločbo sodišča v zadevi P 120/2019. Pritožbeno sodišče je obravnavalo pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 5. 3. 2020, pritožniku torej ni bila kršena pravica do pritožbe, oziroma mu je bila zagotovljena pravica po 25. členu Ustave RS.