Jedro

Sodišče je postopek pravilno ustavilo, saj tožnik oziroma njegov pooblaščenec nista predložila nobenih dokazil, s katerimi bi utemeljila opravičeno odsotnost s prvega naroka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je v tem socialnem sporu zahteval „odpravo odločbe tožene stranke št. 260000-2005-17621 z dne 5. 12. 2006 v delu, kjer je bilo odločeno, da je tožnik od 8. 11. 2006 dalje zmožen za delo in da se v tem obsegu vrne v ponovni postopek“.

2. Sodišče prve stopnje je postopek v tej zadevi ustavilo, ker tožnik na prvi narok ni pristopil, prav tako ni na narok pristopil njegov pooblaščenec. Ugotovilo je, da izostanek tožnika in njegovega pooblaščenca ni upravičen, ker pooblaščenčeve navedbe ne pomenijo opravičljivega razloga za izostanek, niti niso z ničemer dokazane.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Strinjalo se je, da razlog odsotnosti ni bil opravičljivo izkazan, zato je sodišče prve stopnje zakonito ustavilo postopek na podlagi tretjega odstavka 188. člena ZPP.

4. Zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožnik zaradi bistvene kršitve določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji je navedel, da vidi bistveno kršitev določb prvega odstavka 339. člena ZPP v tem, da napadena sodba nima jasnih razlogov o pritožbenih navedbah tožnika. Pritožbeno sodišče je pritožbene razloge pavšalno povzelo in brez da bi jih preizkusilo, nekritično potrdilo sklep sodišča prve stopnje, zato se sklep pritožbenega sodišča ne da preizkusiti. Sodišče je zmotno odločilo po 28. členu ZDSS-1. Sodišče je zmotno štelo neprisotnost tožnika na glavni obravnavi kot fikcijo umika tožbe, sodišče bi moralo glavno obravnavo preložiti in razpisati nov poravnalni narok in narok za prvo obravnavo, podrejeno procesno pravno pravilno opravit glavno obravnavo in glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava meritorno odločiti.

5. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru je predlagala zavrnitev revizije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Na podlagi 86. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) smejo stranke (razen v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi) opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. Če da stranka pooblastilo za pravdo odvetniku, ima le-ta pravico za posamezna dejanja prenesti pooblastilo na drugega odvetnika (4. točka prvega odstavka 95. člena ZPP). V drugem odstavku 28. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) je določeno, da če na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo ne pride tožeča stranka, se šteje, da je umaknila tožbo.

8. Tožnik v reviziji zatrjuje bistveno kršitev določb prvega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP je dovoljena revizija samo tedaj, če jo v postopku stori sodišče druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). To kršitev naj bi sodišče druge stopnje zagrešilo s tem, da napadena sodba (pravilno sklep) nima jasnih razlogov o pritožbenih navedbah tožnika, prav tako se sklepa pritožbenega sodišča ne da preizkusiti. Tak očitek, glede na gornje določbe zakona, ni dovolj obrazložen, zato ga sodišče ni preizkušalo.

9. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da sta bila tožnik kot njegov pooblaščenec pravilno vabljena, pri čemer je bilo v vabilu navedeno opozorilo na fikcijo umika tožbe, če bo tožeča stranka brez upravičenih razlogov izostala s prvega naroka za glavno obravnavo. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je pooblaščenec tožnika na dan razpisane glavne obravnave, pred začetkom le-te, predlagal preložitve glavne obravnave. Predlog je utemeljil z nujno zadržanostjo zaradi selitve pisarne, nadalje z nujno zadržanostjo tožnika, nezmožnostjo, da pooblastilo prenese na drugega odvetnika v smislu 4. točke prvega odstavka 95. člena ZPP ter nenadno odpovedjo delovnega razmerja odvetniškega kandidata, zaposlenega pri pooblaščencu. Za navedbe pooblaščenec tožnika ni navedel nobenih dokazil. 10. Ureditev v 28. členu ZDSS-1 glede posledice izostanka z naroka zahteva večjo aktivnost tožnika in njegovega pooblaščenca. Slednji bi osebno odsotnost lahko nadomestil s postavitvijo substituta, za kar mu ZPP v 95. členu daje podlago, ali pa na drug način zagotovil navzočnost na naroku v sodelovanju s stranko oziroma tožnikom. Možnost nadomeščanja oziroma substitucije z drugim odvetnikom ni omejena zgolj na enega odvetnika, zato je sodišče ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo navedbe, da pooblaščenec ni mogel urediti substitucije le pri določeni odvetnici. Prav tako ni mogoče upoštevati odpovedi odvetniškega kandidata za nepristop na narok tožnika ali njegovega pooblaščenca.

11. Glede utemeljenih razlogov za izostanek z naroka je Vrhovno sodišče v sklepu VIII Ips 212/2008 navedlo:“Šlo bi za utemeljene razloge za izostanek stranke iz ustrezno razpisanih narokov le v primeru, da stranka iz neodložljivih razlogov ni mogla zagotoviti navzočnosti kljub izkazanim poskusom zagotovitve le-teh“. Revizijsko sodišče se strinja s stališčem v izpodbijanem sklepu, da tožnik oziroma njegov pooblaščenec nista predložila nobenih dokazil, s katerimi bi utemeljila opravičeno odsotnost, izkazani poskusi zagotovitve substituta pa niso zadostni.

12. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da revizijski razlogi niso podani. Zato je revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.