Jedro

Ukinitev delovnega mesta lahko ustreza poslovnemu razlogu, kot je opredeljen v prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Vendar je za presojo zakonitosti odpovedi bistveno, da ta ni bila podana iz drugega, neutemeljenega razloga. Neutemeljeni razlogi za odpoved so našteti v 90. členu ZDR-1 in med njimi je sprememba delodajalca po prvem odstavku 75. člena ZDR-1. Skladno s to določbo preidejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, na delodajalca prevzemnika.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 12. 6. 2018 nezakonita in da tožnici delovno razmerje pri toženki ni prenehalo, ampak še traja z vsemi pravicami iz delovnega razmerja, in zahtevek, da je dolžna toženka tožnico pozvati na delo, ji od dneva nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi 26. 7. 2018 priznati vse pravice iz delovnega razmerja (delovno dobo s prijavo v obvezna zavarovanja) ter ji za čas od 26. 7. 2018 do dneva izdaje sodbe obračunati plačo v bruto znesku 842,79 EUR, v bodoče zapadle bruto plače v znesku 842,79 EUR pa do vsakega 18. v mesecu za pretekli mesec; od teh bruto zneskov obračunati in izplačati davke in prispevke ter izplačati neto zneske, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska od 19. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila (točka I izreka). Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške (točka II izreka).

2. Zoper navedeno sodbo, razen zoper odločitev o pravdnih stroških toženke v točki II izreka, se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Navaja, da je toženka šele v odgovoru na tožbo podala navedbe o prekinitvi najemne pogodbe za fitnes studio in prodaji opreme. To ni zakonito, saj bi morala že v odpovedi pogodbe o zaposlitvi navesti in obrazložiti dejanski razlog za njeno podajo. Razlog za podajo odpovedi v času podaje odpovedi ni bil podan, fitnes studio so, potem ko je tožnica dobila odpoved, čistile druge čistilke. Tožnica z dejanskim razlogom za podajo odpovedi sploh ni bila seznanjena. Tožnica pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni in zahtevku ugodi oziroma podredno, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka podaja odgovor na pritožbo, v katerem prereka navedbe tožnice. Navaja, da je spomladi leta 2018 sprejela odločitev, da ne bo več izvajala dejavnosti v fitnes studiu (športnem centru A.), to sta potrdila zakoniti zastopnik toženke in priča B.B.. Tožnica bi do konca odpovednega roka opravljala delo, če ne bi bila v bolniškem staležu, od 31. 7. 2018 pa njeno delo ni bilo več potrebno kot tudi ne delo drugih čistilk, ker je prostore fitnes studia prevzela druga družba. Toženka je razlog za podajo odpovedi navedla v sami odpovedi, delovno mesto čistilka je ukinila. Ukinitev delovnega mesta ni bila navidezna. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo tožnice zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter posledično sprejelo najmanj preuranjeno odločitev o neutemeljenosti zahtevka tožnice.

6. Tožnica, ki je bila pri toženki zaposlena kot čistilka, delo pa je opravljala v Športnem centru A., v tožbi uveljavlja zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi in druge s tem povezane zahtevke. Uveljavlja sodno varstvo zoper redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 12. 6. 2018. Do njenih navedb, ki se nanašajo na neobrazloženost odpovedi in njeno preuranjenost, ki jih ponavlja tudi v pritožbi, se je v obrazložitvi sodbe pravilno opredelilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče navedenih razlogov ne ponavlja, ampak se nanje v celoti sklicuje.

7. Toženka je odpoved utemeljila z ukinitvijo delovnega mesta čistilka. Ukinitev delovnega mesta lahko ustreza poslovnemu razlogu, kot je opredeljen v prvi alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.). Vendar je za presojo zakonitosti odpovedi bistveno, da ta ni bila podana iz drugega, neutemeljenega razloga. Neutemeljeni razlogi za odpoved so našteti v 90. členu ZDR-1 in med njimi je sprememba delodajalca po prvem odstavku 75. člena ZDR-1. Skladno s to določbo preidejo pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, na delodajalca prevzemnika.

8. Za konkretni spor je z vidika presoje utemeljenosti zahtevkov tožnice bistveno, ali se je dejavnost toženke, ki jo je izvajala v fitnes studiu (športnem centru A.), prenesla na drugega izvajalca, ali je torej šlo za prenos dejavnosti, ki posledično vodi do spremembe delodajalca. S tem povezanih dejstev zaradi zmotne uporabe materialnega prava (neuporabe določbe 90. člena ZDR-1) sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku ni ugotavljalo in se do navedb tožnice, ki jih ponavlja v pritožbi, da delo čiščenja v fitnes studiu (njeno delo) sedaj opravljajo druge delavke, ni opredelilo.

9. Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje - ni ugotavljalo, ali je šlo za spremembo delodajalca in s tem za neutemeljen razlog za odpoved. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da glede na naravo stvari in okoliščine primera samo ne more dopolniti postopka, zato je na podlagi 355. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem naj sodišče prve stopnje dopolni dokazni postopek in ponovno odloči o utemeljenosti tožničinih zahtevkov. Relevantno dejansko stanje bi, če bi opravilo pritožbeno obravnavo, prvič ugotavljalo pritožbeno sodišče, kar ni namen pritožbenega postopka. Razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje glede na dosedanji potek postopka ne bo povzročila (hujše) kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.