Jedro

Odobritev pravnega posla po predpisanem postopku pomeni le, da so izpolnjeni zaradi navedene javnopravne kontrole predpisani pogoji za veljavnost zavezovalnega pravnega posla, ne pa tudi, da so izpolnjeni drugi pogoji za njegovo veljavnost. Za odločanje o morebitnih sporih iz sklenjene pogodbe je pristojno sodišče splošne pristojnosti, ne pa upravni organ.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odobril pravni posel, sklenjen med tožnikom kot prodajalcem in Mestno občino Novo mesto (v nadaljevanju prizadeta stranka) kot kupcem, katerega predmet so tam navedena gozdna zemljišča v k. o. ..., zavrgel pa je zahtevo v delu, v katerem je eno od zemljišč stavbno. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik podal ponudbo za prodajo zemljišč na podlagi določb Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), da je ponudbo kot edina sprejela prizadeta stranka, ki je nato vložila tudi zahtevo za odobritev pravnega posla. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zavrnil. **Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

2. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej navaja, da odobritvi pravnega posla nasprotuje, ker ni bilo upoštevano stanje sosednjih parcel, ki so bile brez njegove vednosti razglašene za arheološko najdišče, kar škoduje njegovim interesom. Navaja, da je bil v postopku določitve zemljišč za arheološko najdišče kršen Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Meni, da je tudi obravnavano zemljišče, kjer se bo gradila pot, arheološko najdišče, zato je gradnja nezakonita in pomeni poseg v kulturno dediščino. Trdi, da posel še ni zaključen, ker tudi postopek razlastitve še ni zaključen. Uveljavlja, da prizadeta stranka ni izpolnila vseh pogojev, zato ugovarja prodajni pogodbi oziroma odobritvi pravnega posla. Trdi, da občina ni plačala vseh zemljišč, temveč le pot, in da ni bil sklenjen noben dogovor glede drugega zemljišča, ki si ga prizadeta stranka lasti. Sklicuje se na Ustavo RS in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic (EKČP).

3. Tožena stranka v odgovoru tožbi nasprotuje in sodišču predlaga naj jo zavrne. Enako navaja in predlaga tudi prizadeta stranka.

**Odločanje po sodnici posameznici**

4. Sodišče je 18. 8. 2022 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica.

**K izreku**

5. Tožba ni utemeljena.

6. Predmet tega upravnega spora je odobritev pravnega posla za promet z zemljišči, ki so po namenski rabi gozdna in za katera je tožnik podal ponudbo o njihovi prodaji po določbah ZKZ.

7. Izpodbijana odločba je izdana v postopku odobritve pravnega posla, ki je predpisan v III. poglavju ZKZ. Tožnik ne nasprotuje ugotovitvam upravnega organa, da je vložil ponudbo za prodajo gozdnih zemljišč, da je ponudbo kot edina sprejela prizadeta stranka in da je prizadeta stranka vložila zahtevo za odobritev pravnega posla, ki ji je priložila že sklenjeno prodajno pogodbo s tožnikom. V takih okoliščinah organ ni imel podlage za odklonitev odobritve pravnega posla.

8. V tožbi tožnik nasprotuje odobritvi pravnega posla s trditvijo, da prizadeta stranka ni izpolnila vseh pogojev in dogovorov oziroma da ni plačala vseh zemljišč. Ker tožnik teh navedb ni podal že v pritožbi zoper izpodbijano odločbo, gre za nova dejstva, ki jih sodišče na podlagi 52. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ne more upoštevati.

9. Navedena dejstva pa za odločitev o zakonitosti odobritve pravnega posla tudi niso pravna relevantna, zato tožnik z navajanjem teh dejstev (tudi če bi jih pravočasno navajal že v upravnem postopku) ne more uspeti. Odobritev pravnega posla za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami, kot ga ureja III. poglavje ZKZ, je namreč oblika usmerjanja pravnega prometa s tovrstnimi nepremičninami za doseganje ciljev prostorske in kmetijske politike. Z ZKZ predpisan postopek prodaje teh zemljišč služi dejanski uveljavitvi predkupnega upravičenja, katerega namen je usmerjanje prometa s kmetijskimi zemljišči tako, da ta ostanejo v primarni pridelovalni funkciji v obsegu, ki je potreben za zagotovitev prehranske varnosti prebivalcev Slovenije1 Bistvo te ureditve je torej v tem, da lastnika omejuje v njegovi pravici izbire nasprotne pogodbene stranke, ta omejitev pa služi prej navedenemu cilju prostorske in kmetijske politike. Predmet odobritve po določbah ZKZ je v civilnopravnem smislu že sklenjen zavezovalni posel, odobritev upravnega organa pa je eden od (dodatnih) pogojev za njegov veljaven nastanek.2 ZKZ v 19. členu določa, v katerih primerih se pravni posel ne odobri. To so primeri, ko niso izpolnjeni pogoji, ki jih za odobritev določa ZKZ, ter se nanašajo na situacije, ko pride v poštev predkupno upravičenje, predpisano z ZKZ, in varstvo tega upravičenja. Pri odobritvi upravni organ preverja izpolnjenost teh z ZKZ predpisanih pogojev za odobritev pravnega posla. Odobritev pravnega posla po predpisanem postopku zato pomeni le, da so izpolnjeni zaradi navedene javnopravne kontrole predpisani pogoji za veljavnost zavezovalnega pravnega posla, ne pa tudi, da so izpolnjeni drugi pogoji za njegovo veljavnost. Za odločanje o morebitnih sporih iz sklenjene pogodbe je pristojno sodišče splošne pristojnosti, ne pa upravni organ.

10. Tožnik pa ne more uspeti niti z navedbami o statusu sosednjih zemljišč niti z navedbami o nezakonitosti postopka določitve statusa sosednjih zemljišč, saj okoliščine povezane s statusom zemljišč, ki niso predmet odobrenega pravnega posla, niso relevantne za zakonitost odločitve o odobritvi pravnega posla. Prav tako tožnik ne more uspeti s trditvami o nedovoljenosti gradbenih posegov oziroma o nezakonitosti gradbenega dovoljenja, saj organ z izpodbijano odločbo ni odločal o dovoljenosti gradbenih posegov. Enako velja za trditve o ravnanjih prizadete stranke v zvezi z drugimi zemljišči, ki prav tako niso predmet odločanja v izpodbijani odločbi.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

12. V tem upravnem sporu je sodišče presojalo pravilno uporabo določb III. poglavja ZKZ. Dejansko stanje, ki je relevantno za uporabo navedenih določb ZKZ, je navedeno v 7. točki obrazložitve te sodbe in med strankami ni sporno. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

1 Načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča št. 1/12 z dne 6. 4. 2012. 2 Enako kot zgoraj.