Jedro

Tožeča stranka je v vlogi navedla, da predstavlja odločitev o podrejenem (naknadno postavljenem) zahtevku rešitev predhodnega vprašanja v drugi pravdi. Če je temu tako, odločitev o podrejenem zahtevku v predmetnem sporu ne bi predstavljala dokončne ureditve razmerij med strankama.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Po tistem, ko je tožeča stranka vložila podrejeni tožbeni zahtevek, s katerim je zahtevala, da se prvo tožnico razglasi za imetnico pravice iz modela za čas do 15. 12. 2007, tožnika pa za izključnega oblikovalca istega modela, je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, da se objektivna sprememba tožbe ne dovoli. Ugotovilo je, da tožena stranka nasprotuje razširitivi tožbenega zahtevka in zavzelo stališče, da se z ugotovitveno tožbo lahko vtožuje le ugotovitev ali pravno razmerje obstoja oziroma ne obstoja v sedanjosti.

2. Proti temu sklepu se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja bistveno kršitev določil pravdnega postopka in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa sebi v prid. 3. V odgovoru na pritožbo pa tožena stranka predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določilu 2. odstavka 184. člena ZPP je sprememba tožbe med drugim tudi uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega. Ko je tožba že vročena toženi stranki, je, kot izhaja iz določila 1. odstavka 185. člena ZPP, za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.

6. Drži prvostopno pojasnjevanje, da je tožeča stranka v vlogi z dne 03. 06. 2008 navedla, da predstavlja odločitev o podrejenem zahtevku rešitev predhodnega vprašanja v drugi pravdi. Če je temu tako, pritožbeno sodišče soglaša s prvostopno presojo. Odločitev o podrejenem zahtevku v predmetnem sporu namreč ne bi predstavljala dokončne ureditve razmerij med strankama.

7. H gornji obrazložitvi pritožbeno sodišče le še dodaja, da se v odgovoru na pritožbo tožena stranka utemeljeno sklicuje na komentar Jožeta Juharta, Civilnega postopkovnega prava (FLRJ, UZ 1961, str. 258), po katerem se z ugotovitveno tožbo lahko zahteva le ugotovitev sedaj obstoječega pravnega razmerja, ne pa bodočega razmerja, ker v preteklosti obstoječa razmerja niso predmet ugotovitvene tožbe. Iz tega sledi, da je drugačno pravno stališče tožeče stranke pravno zmotno.

8. Ker torej pritožba ni utemeljena, v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa pa pritožbeno sodišče ni zasledilo nobenih uradno upoštevnih kršitev, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).