Jedro

Solastniki so sicer v določenih primerih lahko enotni sosporniki, vendar ne v primeru, ko se od njih zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice. Gre namreč za položaj, ko je spor mogoče rešiti različno za vsakega izmed lastnikov.

Izrek

Revizija se zavrže. Tretja toženka nosi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je glede prve in druge toženke ugodilo tožbenemu zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice tožnice na nepremičnini parc. št. 61/5 k. o. ..., glede tretje toženke pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče druge stopnje je prvostopenjsko sodbo potrdilo.

2. Pred sodiščem prve stopnje se je postopek končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D), zato se na podlagi drugega odstavka njegovega 130. člena postopek nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), kakršen je veljal pred uveljavitvijo novele ZPP-D. 3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tretja toženka vlaga revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve ali druge stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Ena izmed predpostavk za dovoljenost revizije je obstoj pravovarstvene potrebe stranke, ki to pravno sredstvo vlaga. Ta je podana, če revident izpodbija odločitev, ki mu je v škodo, torej če lahko z uspehom v revizijskem postopku doseže ugodnejšo rešitev zase. Zoper tretjo toženko je bil tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine pravnomočno zavrnjen. Ne drži stališče revidentke, da gre v obravnavanem primeru za enotno in ne za navadno sosporništvo ter da je iz navedenega razloga njena pravovarstvena potreba za vložitev revizije podana. Solastniki so sicer v določenih primerih res lahko enotni sosporniki (ko s tožbenim zahtevkom uveljavljano upravičenje posega v tisti del pravnega razmerja, ki je po svoji naravi skupno za vse solastnike), vendar ne v konkretnem primeru, ko se od njih zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se tožeča stranka lahko vpiše v zemljiško knjigo kot lastnica. Gre namreč za položaj, ko je spor mogoče rešiti različno za vsakega izmed solastnikov, saj je mogoče tožbenemu zahtevku ugoditi le glede nekaterih solastnikov glede ostalih pa zavrniti (do česar je prišlo tudi v obravnavanem primeru). Ker je tretja toženka v pravdi uspela, za vložitev revizije nima pravovarstvene potrebe, zato je revizijsko sodišče njeno revizijo kot nedovoljeno zavrglo (377. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP).

7. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.