Jedro

ZDR-1 v drugem odstavku 87. člena določa, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložitvi dejanski razlog za odpoved. Stališče sodišča prve stopnje, da presojana odpoved takšne obrazložitve ne vsebuje, je materialnopravno zmotno. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zadošča, da delodajalec v odpovedi navede, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil in da to predstavlja dejanski razlog za odpoved, kar pa je toženka v konkretnem primeru storila.

Bistveno za odločitev je, da odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, ki jo je toženka podala tožniku, vsebinsko ni utemeljena. Tožnik je delo uspešno opravljal, kar pomeni, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, da za odpoved ni podan razlog iz 5. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana zamudna sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške, tožeči stranki pa je dolžna plačati stroške odgovora na pritožbo v višini 279,99 EUR, v roku 15 dni, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 9. 2018 nezakonita in da pogodba o zaposlitvi za delovno mesto višji razvojni inženir strojništva z dne 18. 4. 2018 ni prenehala ter še vedno velja. Toženki je naložilo, da tožnika pozove na delo na delovno mesto višji razvojni inženir strojništva, mu od 2. 10. 2018 do reintegracije prizna vse pravice iz dela in v zvezi z delom, od 2. 10. 2018 obračuna bruto plačo v višini 2.652,00 EUR mesečno, od tega odvede davke in prispevke ter izplača neto zneske v višini 1.649,61 EUR mesečno z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za znesek preteklega meseca. Naložilo ji je še plačilo tožnikovih pravdnih stroškov v višini 170,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

2. Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje toženka. Navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, ker je izdalo zamudno sodbo, ne da bi bili izpolnjeni pogoji za njeno izdajo. Navedbe, na katere tožnik opira tožbeni zahtevek, so v nasprotju z dokazi, ki jih je sam predložil. Ne drži, da izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi ne bi bila obrazložena. Tožnik je bil seznanjen z oceno, da ni dosegel pričakovanih rezultatov, pričakovani rezultati pa izhajajo iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, v katerih je navedeno, katere naloge je bil tožnik dolžan opravljati. Toženka ni pravni strokovnjak, je pa iz podane odpovedi razbrati razlog, iz katerega je bila podana. Do odpovedi je privedla negativna ocena poskusnega dela tožnika, odpoved je obrazložena že s tem, da se na oceno poskusnega dela sklicuje. Sodišče prve stopnje bi zato moralo upoštevati tudi vsebino ocene poskusnega dela. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Uveljavlja povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Tožnik v odgovoru na tožbo prereka pritožbene navedbe. Navaja, da je toženka odgovor na tožbo podala po zakonsko določenem roku, zaradi česar je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku ugodilo. Kar je toženka navedla v presojani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in kar ponavlja v pritožbi, ne zadošča za razsojo, da je odpoved obrazložila. Tožnik je v tožbi tudi utemeljil, da je poskusno delo uspešno opravil, oziroma je navedel razloge, zakaj so bile pri delu težave. Neupoštevne so pritožbene navedbe, češ da toženka ni pravni strokovnjak. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne, potrdi izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje ter mu prisodi utemeljeno priglašene pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj. - ZPP) preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zlasti na kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izda zamudno sodbo, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da so bili podani vsi pogoji, določeni v prvem odstavku 318. člena ZPP, za izdajo zamudne sodbe, tudi pogoj, da dejstva, ki so navedena v tožbi, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka oziroma s splošno znanimi dejstvi.

7. Tožnik je v tožbi navedel, da odpoved, ki jo je podala toženka, ni obrazložena, in da tudi ocena poskusnega dela ni obrazložena, saj navedba "dogovorjene naloge v času poskusnega dela niso bile opravljene oziroma ne v skladu z dogovorom o delu kljub ustreznim povratnim informacijam" ne predstavlja obrazložitve. Predložil je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 9. 2018 in oceno poskusnega dela z dne 18. 9. 2018. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da navedbe v tožbi niso v nasprotju s predloženimi listinami.

8. S pritožbeno navedbo, da so tožnikove navedbe v tožbi v nasprotju s predloženimi listinami, toženka oporeka stališču sodišča prve stopnje, da odpoved ni obrazložena skladno z zakonskimi zahtevami.

9. Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.- ZDR-1) v drugem odstavku 87. člena določa, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložitvi dejanski razlog za odpoved. Stališče sodišča prve stopnje, da presojana odpoved takšne obrazložitve ne vsebuje, je materialnopravno zmotno. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela zadošča, da delodajalec v odpovedi navede, da delavec poskusnega dela ni uspešno opravil in da to predstavlja dejanski razlog za odpoved, kar pa je toženka v konkretnem primeru storila, kot utemeljeno navaja v pritožbi.

10. Vendar pa slednje ni bistveno. Bistveno za odločitev je, kot je nadalje pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, da odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, ki jo je toženka podala tožniku, vsebinsko ni utemeljena. Pri tem je izhajalo iz navedb tožnika v tožbi, ki jih je ob odsotnosti odgovora na tožbo štelo za resnične. Tožnik je delo uspešno opravljal, kar pomeni, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, da za odpoved ni podan razlog iz 5. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).

11. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP odločilo o pritožbenih stroških. Toženka sama krije svoje pritožbene stroške, ker s pritožbo ni uspela. Tožniku je po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP) dolžna plačati potrebne stroške odgovora na pritožbo. Pritožbeno sodišče mu je po Odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 2/2015 in nadalj. - OT) priznalo 375 točk in 7,5 točke materialnih stroškov, skupaj 382,5 točke oziroma 229,50 EUR, z davkom na dodano vrednost 279,99 EUR. Višjih stroškov mu ni priznalo, ker za to ni podlage v OT.