18. 1. 2001

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, na seji dne 18. januarja 2001

o d l o č i l o :

Za odločanje o zahtevi A. A. in B. B. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 951/2, 951/3, 951/4, 952 in 953/4, vpisanih pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 64 k. o. Ž. je pristojno Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah.

O b r a z l o ž i t e v

1.Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je dne 7. 12. 2000 vložilo zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti v zadevi denacionalizacije nepremičnin, podržavljenih vlagateljema zahteve za denacionalizacijo. Sodišče v zahtevi navaja, da mu je Upravna enota Šmarje pri Jelšah zadevo odstopila z dopisom št. 32105-46/92-103 z dne 21. 4. 1998, ker naj bi bile nepremičnine podržavljene na podlagi menjalnega dogovora, ki naj bi imel vse sestavine pravnega posla, kasneje izdana arondacijska odločba pa naj bi bila le fiktivne narave. Po mnenju sodišča menjalnega dogovora z dne 21. 1. 1965 ni mogoče presojati zgolj ob uporabi ustreznih obligacijskih določil, temveč je treba pomen dogovora ugotavljati z upoštevanjem namena strank in takratnih družbenih razmer. Iz sodne prakse naj bi bilo znano, da je bilo v času izvajanja politike arondacije sklepanje dogovorov običajno.

Sporazume med lastnikom zemljišča in arondacijskim upravičencem je dovoljeval tudi tedaj veljavni Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (Uradni list FLRJ, št. 43/59 in nasl. - v nadaljevanju TZIKZ). Okrajno sodišče meni, da je bilo podržavljenje izvršeno na podlagi predpisa, navedenega v 3. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen), in da je zato na podlagi 54. člena ZDen za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojen upravni organ.

2.Določitev pristojnosti za reševanje konkretne denacionalizacijske zadeve je odvisna predvsem od rešitve vprašanja, ali je pravni temelj za reševanje zahteve za denacionalizacijo predlagatelja 29. točka 3. člena ZDen ali 5. člen ZDen.

3.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena). Če je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno sodišče (56. člen ZDen). Ustavno sodišče je že sprejelo stališče, da je sodišče pristojno tudi v zadevah, v katerih je bil pravni naslov za prehod premoženja v družbeno lastnino sicer akt državnega organa (odločba), vendar pa je bil podlaga za njegovo izdajo poprej sklenjeni pravni posel (odločba št. U-I-75/92 z dne 31. 3. 1994 - Uradni list RS, št. 23/94 in OdlUS III, 27).

4.Taka je tudi obravnavana zadeva. Iz izvoda menjalnega dogovora, ki se nahaja v arondacijskem spisu št. T 92 je razvidno, da sta bili navedbi parcel št. 951/3 in 951/4 prečrtani naknadno in naknadno spet "odkljukani". Ob tem pa ni nobenih podpisov strank, ki bi potrjevali kakršnokoli spremembo navedb nepremičnin, ki so bile predmet menjalnega dogovora v času njegovega podpisa. Nepremičnine, katerih vrnitev se zahteva v postopku denacionalizacije, so tako predmet menjalnega dogovora z dne 21. 1. 1965, sklenjenega med tedanjima lastnikoma nepremičnin in Kmetijsko zadrugo Šmarje pri Jelšah, kot tudi predmet odločbe Komisije za arondacijo Skupščine občine Šmarje pri Jelšah št. 462-6/65-5/3 z dne 27. 1. 1965. V obravnavani zadevi je dejansko šlo za pogodbeni prenos nepremičnin in je kasneje izdana odločba o arondaciji fiktivna, služila pa naj bi le izvršitvi pogodbe in zemljiškoknjižnemu vpisu.

5.Po pravnem pravilu 1045 Občnega državljanskega zakonika je menjalna pogodba tista pogodba, s katero se prepušča stvar za drugo stvar. Dogovor z dne 21. 1. 1965 torej vsebuje vse bistvene elemente menjalne pogodbe: zemljišča pogodbenika, ki jih izroča v menjavo zemljišč drugega pogodbenika. V točki 7 je navedno, da je dogovor veljaven takoj po podpisu in da ga stranki svojevoljno ne moreta razveljaviti. Menjalni dogovor je podpisan, poleg tega pa se na okoliščino, da je zamenjava dogovorjena, sklicuje tudi obrazložitev arondacijske odločbe. V zapisu dogovora je še izrecno navedeno, da se zamenjava izvrši "v svrho arondacije zemljišč, ObLO Šmarje izda arondacijsko odločbo, KZ Šmarje pa predlog za prepis v zemljiški knjigi." Niti iz arondacijske odločbe niti iz prilog spisa pa ni razvidno, da bi bila prva faza arondacijskega postopka izvedena niti da bi bila predhodno izdana odločba o dovolitvi arondacije. Iz spisa je razvidno, da je bil predlog za izvedbo arondacije na arondacijsko komisijo naslovljen šele dne 23. 1. 1965.

Arondacijska odločba z dne 27. 1. 1965 tako ni mogla biti posledica arondacijskega postopka, ki bi bil izveden po določbah TZIKZ, temveč je bil podlaga za njeno izdajo poprej sklenjen veljaven pravni posel.

6.Za odločanje v obravnavani zadevi je po navedenem pristojno sodišče. O okoliščinah v smislu 5. člena ZDen in s tem v zvezi tudi o okoliščinah, v katerih je bil sklenjen obravnavani menjalni dogovor, bo torej moralo presojati sodišče v nepravdnem postopku.

7.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i kFranc Testen