Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo načelo ekonomičnosti postopka, ko je odločilo, da bo o vseh zahtevkih v predmetni zadevi izvedlo enoten dokazni postopek in izdalo eno sodbo ter zato postopka ni prekinilo le v zvezi z odločanjem o enem izmed več kumuliranih zahtevkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Tožeča stranka s tožbo od tožene banke zahteva: (i) ugotovitev, da je med njima sklenjena pogodba o kreditu v švicarskih frankih nična in da je ničen tudi sporazum o zavarovanju kreditne terjatve s hipoteko; (ii) ugotovitev, da je vknjižena hipoteka neveljavna, in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z izbrisom hipoteke; (iii) plačilo 38.903,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe. Tožena stranka se tožbi v celoti upira, postavila je tudi pobotni ugovor.

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravdni postopek prekinilo do prejema odločitve Sodišča Evropske unije (SEU) o predhodnem vprašanju, ki ga je temu sodišču zastavilo Vrhovno sodišče z odločbo II Ips 14/2025 z dne 21. 5. 2025. Pojasnilo je, da se predhodno odločanje sicer nanaša le na kondikcijski zahtevek, a da je v tej zadevi edino ekonomično izvesti enoten dokazni postopek in odločiti z eno sodbo. Zato je smiselna prekinitev postopka kot celote.

3.Tožeča stranka se zoper ta sklep pritožuje. Kot pravi, uveljavlja vse pritožbene razloge, opredeljene v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Odločitev se ji zdi napačna, ker se predhodno odločanje nanaša zgolj na kondikcijski del tožbenega zahtevka, ne na celoto. Tako odločitev SEU na vprašanje prvih treh točk tožbenega zahtevka, med katerimi je zlasti odločilna tista o ničnosti pogodbe, ne bo imela nikakršnega vpliva. Neutemeljeno naj bi zato sodišče prve stopnje dalo prednost načelu ekonomičnosti pred pravico do sojenja v razumnem roku, posebej še, ker so postopki pred SEU dolgotrajni. Tožeča stranka opisuje, da bi lahko sodišče, če postopka ne bi prekinilo, peljalo dokazni postopek in izdalo delno sodbo o ničnosti pogodbe in o izbrisni tožbi, po odločitvi SEU pa bi nadaljevalo z odločanjem o kondikcijskem zahtevku. Opozarja, da je bilo enako stališče že sprejeto v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 2055/2025 z dne 27. 11. 2025.

4.Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je pravdni postopek v celoti prekinilo, čeravno z njim čaka na rešitev predhodnega vprašanja o samo enem izmed več skupaj uveljavljanih zahtevkov.

7.Tožnica se je odločila z eno tožbo uveljavljati več zahtevkov, med njimi t. i. vmesni ugotovitveni zahtevek za ničnost, ki je z drugimi v t. i. razmerju prejudicialnosti. Sodišče ima manevrski razlagalni prostor za presojo, ali naj, ker je to smotrno z vidika načela ekonomičnosti postopka ali nujnosti hitre sodne zaščite, izda najprej le delno sodbo o enem izmed njih ali pač ne. Kot je to višje sodišče v podobnem primeru že pojasnilo v sklepu III Cp 2141/2025 z dne 6. 2. 2026, je enotna izvedba postopka v primeru ene tožbe z več zahtevki pravilo. Tako je zato, ker se s tem postopek praviloma izvede najhitreje in s čim manj stroški. Če bi sodišče ravnalo, kot si želi pritožba, bi to pomenilo nadaljnje vodenje postopka o utemeljenosti ničnostnega in izbrisnega zahtevka ter izdajo delne sodbe. A dokazni postopek bo treba izvesti v zvezi z vsemi tožbenimi zahtevki. Kot je zapisalo višje sodišče v prej citiranem sklepu: "[...] bi lahko prišlo do situacije, ko bi morali stranke in priče zasliševati dvakrat, enkrat v zvezi z ničnostnim zahtevkom, drugič v zvezi s kondikcijskim (vsakič torej glede drugih relevantnih dejstev) ali enkrat \"na zalogo\" in morda glede določenih dejstev brez potrebe, ker se še ne ve, katera dejstva bodo pravno odločilna glede na odločitev SEU. <em>Tudi dvakratna pritožbena pot zaradi izdaje delne sodbe in nato še ene sodbe je povezana z večjimi stroški, zato morajo za to obstajati utemeljeni razlogi.</em>" Ovrednotenje pomena ekonomičnosti postopka v obravnavanem primeru je v sozvočju s pravkar opisanimi splošnimi izhodišči. Konkretnih tehtnih razlogov, iz katerih tako ovrednotenje v okoliščinah obravnavanega primera ne bi bilo sprejemljivo, v pritožbi ni.

8.Zato in ker tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odvisna od končnega uspeha, zato jo je pritožbeno sodišče pridržalo.