Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC sklep Cpg 241/2016

ECLI:SI:VSCE:2016:CPG.241.2016 Gospodarski oddelek

postopek v gospodarskih sporih sodne počitnice odgovor na odgovor na tožbo procesni rok
Višje sodišče v Celju
30. november 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožba, s katero stečajni upnik zahteva ugotovitev obstoja svojih prerekanih terjatve do stečajnega dolžnika in ločitvene pravice, ni nujna zadeva iz 8. točke drugega odstavka 83. člena ZS. Gre le za gospodarski spor, ki nastane v zvezi s stečajnim postopkom, kot je opredeljen v 6. točki 483. člena ZPP. Za tak (gospodarski) spor pa sodišče v času sodnih počitnic ne dela. Ker je (bil) tožeči stranki določen rok za odgovor oziroma izjavo na odgovor tožene stranke na tožbo, procesni rok, ta rok v času sodnih počitnic ni tekel.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s s (pravnomočnim) sklepom I Pg 399/2016 z dne 6. 9. 2016 popravljeno sodbo I Pg 399/2016 z dne 25. 7. 2016, izdano po 488. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), izreklo: “I. Zavrne se tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki (se) glasi: “1. Ugotovi se, da obstoji terjatev tožeče stranke, I., v znesku 224.540,00 EUR kot stečajnega upnika do tožene stranke C. d. o. o. (premoženje izbrisane pravne osebe), matična št.: … , davčna št.: ... kot stečajnega dolžnika v stečajnem postopku, ki se vodi pod opr. št. St 69/2013 na Okrožnem sodišču v Mariboru, na podlagi sklepa o izvršbi opr. št. VL 24708/2009 z dne 13. 03. 2009. 2. Ugotovi se, da obstoji ločitvena pravica za zavarovanje terjatve tožeče stranke, I. v znesku 224.540,00 EUR kot stečajnega upnika do tožene stranke C. d. o. o. (premoženje izbrisane pravne osebe), matična št.: ..., davčna št.: ... kot stečajnega dolžnika v stečajnem postopku, ki se vodi pod opr. št. St 69/2013 na Okrožnem sodišču v Mariboru, na podlagi sklepa o izvršbi opr. št. VL 24708/2009 z dne 13. 03. 2009, in sicer so v korist tožeče stranke ustanovljene hipoteke na naslednjih nepremičninah: parc. št. 1672/0 k. o. ... (ID znak ...), - parc. št. 1674/3 k. o. ... (ID znak ...), parc. št. 1676/1 k. o. ... (ID znak ...), posamezni del št. ... v stavbi št. ... k. o. ... (ID znak ...). 3. Toženi stranki, C. d. o. o. (premoženje izbrisane pravne osebe), matična št.: ..., davčna št.: … se naloži prednostno plačilo zavarovane terjatve tožeče stranke v znesku 224.540,00 EUR tako, da je tožeči stranki dolžna prednostno, pred drugimi upniki, plačati zavarovano terjatev v znesku 224.540,00 EUR, iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in sicer ustanovljene hipoteke na nepremičninah: parc. št. 1672/0 k. o. ...(ID znak ...), - parc. št. 1674/3 k. o. ... (ID znak ...), - parc. št. 1676/1 k. o. ...(ID znak ...), posamezni del št. ... v stavbi št. ... k. o. ... (ID znak ...), v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.” II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema sodbe povrniti pravdne stroške v znesku 1.135,80 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila.”

2. Tožeča stranka s 1. 9. 2016 pravočasno vloženo pritožbo izpodbija sodbo prve stopnje v celoti iz vseh 3 pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo prve stopnje spremeni tako, da njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, v vsakem primeru pa toženi stranki naloži v plačilo vse njene pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izteka paricijskega roka dalje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.

3. Tožeča stranka je priglasila v stroškovniku specificirane stroške pritožbe.

4. Tožena stranka v 4. 10. 2016 pravočasno vloženem odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe tožeče stranke (“… v celoti nasprotuje pritožbi tožeče stranke zoper sodbo naslovnega sodišča, opr. št. I Pg 399/2016 … .”) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo tožeče stranke v celoti zavrne kot neutemeljeno ter potrdi izpodbijano sodbo prve stopnje, tožeči stranki pa naloži plačilo njenih pritožbenih stroškov, v roku 15 dni od prejema sodbe druge stopnje.

5. Tožena stranka je priglasila v stroškovniku specificirane stroške odgovora na pritožbo.

6. Predsednik Vrhovnega sodišča RS je s sklepom Su 1875/2016 z dne 17. 10. 2016 ob sklicevanju na 105.a člen, prvi odstavek 61. člena in skladno s prvim odstavkom 60. člena Zakona o sodiščih (ZS), ter na predlog predsednika Višjega sodišča v Mariboru v vlogi Su 9/2016 z dne 14. 10. 2016, prenesel pristojnost za sojenje v tej zadevi na Višje sodišče v Celju.

7. Pritožba je utemeljena.

8. Ker je podana že (smiselno) uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP(1) (kršitev načela kontradiktornosti je namreč absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) in ne relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (iz prvega odstavka 339. člena ZPP (tožena stranka sicer v pritožbi navaja tudi to bistveno kršitev določb pravdnega postopka (“… slednje pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe … .”)))), se pritožbeno sodišče s preostalimi uveljavljenimi pritožbenimi razlogi ((nadaljnja) bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter zmotna uporaba materialnega prava (1.-3. točka prvega odstavka 338. člena ZPP)) ni (posebej) ukvarjalo, oziroma so do njih ni opredeljevalo.

9. Utemeljene so pritožbene navedbe tožene stranke: “Nadalje je potrebno izpostaviti še kršitve pravil postopka, in sicer je tožeča stranka dne 01. 07. 2016 prejela dopis sodišča prve stopnje, v katerem ji je bil posredovan odgovor na tožbo tožene stranke z dne 24. 06. 2016, skupaj s pozivom, da naj na navedeno vlogo odgovori v roku 15 dni od prejema dopisa. Rok za odgovor na vlogo je tako pričel teči dne 02. 07. 2016 in je tekel do 14. 07. 2016, saj so se nato dne 15. 07. 2016 pričele sodne počitnice. Ker v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, se je tek roka za vložitev odgovora na vlogo tožene stranke s 15. 07. 2016 prekinil in se nadaljeval 16. 08. 2016, ko se je tudi iztekel. Tožeča stranka je tako svojo prvo pripravljalno vlogo sodišču prve stopnje poslala dne 10. 08. 2016, torej pravočasno, pred iztekom danega roka. Kot izhaja iz same sodbe, je bila le-ta izdana dne 25. 07. 2016, kar pomeni, da jo je sodišče izdalo še pred prejemom prve pripravljalne vloge tožeče stranke in celo pred iztekom dejanskega roka za vložitev vloge. S tem je sodišče tožeči stranki onemogočilo, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke, kar predstavlja kršitev 5. člena ZPP (načelo kontradiktornosti). Sodišče torej med postopkom ni uporabilo določbe 5. člena ZPP oz. jo je uporabilo nepravilno, slednje pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.”

10. Sodišče prve stopnje je s pozivom stranki, naj odgovori na vlogo I Pg 399/2016-6 z dne 30. 6. 2016 poslalo tožeči stranki 23. 6. 2016 vložen odgovor tožene stranke na tožbo in jo pozvalo, da odgovori nanj v roku 15 dni od prejema poziva.

11. Cit. poziv sodišča prve stopnje je bil pooblaščenki tožeče stranke vročen (po podatku vročilnice, pripete l. št. 23 spisa) 1. 7. 2016. 12. Tožeči stranki določen rok za odgovor oziroma izjavo na odgovor tožene stranke na tožbo je tako začel teči 2. 7. 2016 in je tekel do 14 .7. 2016. 15. 7. 2016 so se namreč začele sodne počitnice in so trajale do 15. 8. 2016. V času sodnih počitnic pa sodišča opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah (prvi odstavek 83. člena ZS). V času sodnih počitnic, razen v zadevah iz drugega odstavka 83. člena ZS, tudi procesni roki ne tečejo in se ne vročajo sodna pisanja. V 8. točki drugega odstavka 83. člena ZS je sicer določeno, da se kot nujne zadeve v smislu prvega odstavka 83. člena ZS štejejo zadeve prisilne poravnave in stečaja. Vendar pa tožba, s katero stečajni upnik zahteva ugotovitev obstoja svojih prerekanih terjatve do stečajnega dolžnika in ločitvene pravice, ni nujna zadeva iz 8. točke drugega odstavka 83. člena ZPP. Gre le za gospodarski spor, ki nastane v zvezi s stečajnim postopkom, kot je opredeljen v 6. točki 483. člena ZPP. Za tak (gospodarski) spor pa sodišče v času sodnih počitnic ne dela.(2) Ker je (bil) tožeči stranki določen rok za odgovor oziroma izjavo na odgovor tožene stranke na tožbo, procesni rok, zato tudi ta rok v času sodnih počitnic ni tekel. Njegov tek se je nadaljeval po koncu sodnih počitnic 16. 8. 2016 in je iztekel 17. 8. 2016. 10. 8. 2016 vložena prva pripravljalna vloga tožeče stranke je tako res bila pravočasna.

13. Toda sodišče prve stopnje (nepravilno) ni počakalo na iztek spornega roka, temveč je 25. 7. 2016 po ugotovitvi, da med pravdnima strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, brez razpisa naroka izdalo izpodbijano sodbo (488. člen ZPP).

14. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje pa ni bilo pravilno. Z njim je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti oziroma pravico tožeče stranke do kontradiktornega postopka (oziroma do izjavljanja oziroma do izjave). Kršitev načela kontradiktornosti pa je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, katere posledica je, da pravdni stranki ni bila dana možnost (enakopravnega (kontradiktornega)) obravnavanja pred sodiščem, oziroma ji ni bila dana možnost sodelovanja v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Cit. ravnanje sodišča prve stopnje je tudi v nasprotju s temeljnimi jamstvi poštenega postopka, kot izhaja iz pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.

15. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in ker pritožbeno sodišče omenjene kršitve postopka glede na njeno naravo ter zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe (25. člen Ustave RS) ne more samo odpraviti, izpodbijano sodbo prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

17. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo odpraviti bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP tako, da bo ob upoštevanju razlogov, ki so narekovali izdajo sklepa pritožbenega sodišča (10.-14. točka obrazložitve (prvi odstavek 362. člena ZPP)) upoštevalo 10. 8. 2016 vloženo prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke kot pravočasno in jo vročilo toženi stranki v odgovor oziroma izjavo. Pritožbeno sodišče pa še pripominja, da bo sodišče prve stopnje moralo pri ponovnem odločanju kritično oceniti, ali glede na določbo drugega odstavka 40. člena(3) Uredba sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti vendarle ne določa, da mora biti upnik obveščen o začetku stečajnega postopka osebno oziroma individualno in da zato na portalu Ajpes objavljen oklic ne zadošča.(4) Op. št. (1): Čeprav se na cit. kršitev sklicuje šele v pritožbi, jo je pritožbeno sodišče (vseeno) upoštevalo, saj tožeča stranka te kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti (prvi odstavek 286.b člena ZPP).

Op. št. (2): Prim.: sklep višjega sodišča v Kopru I Cpg 58/2002 z dne 13. 6. 2002. Op. št. (3): “Navedene informacije, ki so bile poslane s posameznim obvestilom, morajo vsebovati zlasti roke, posledice zamude teh rokov, organ, ki je pristojen za sprejemanje prijav terjatev in druge določene ukrepe. Tako obvestilo lahko tudi navaja, ali morajo upniki, katerih terjatve so prednostne ali zavarovane s stvarmi, prijaviti svoje terjatve.” Op. št. (4): Prim.: sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Cpg 1322/2010 z dne 18. 11. 2010.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia