Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik s tožbo od sodišča zahteva, naj toženki naloži, da mu je dolžna vrniti 95.393,67 EUR, ki ji jih je plačal na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe, ki jo je Vrhovno sodišče nato razveljavilo, v ponovljenem postopku pa je bil toženkin zahtevek pravnomočno zavrnjen zaradi zastaranja. Pojasnjuje, da je plačili opravil kljub temu, da se s sodbo subjektivno ni strinjal, toženko pa je obvestil o vloženi reviziji ter da si v primeru uspeha z njo pridržuje pravico zahtevati vračilo plačanih zneskov. Trdi še, da ni plačal prostovoljno, temveč pod grožnjo toženke z izvršbo.

2.Sodišče prve stopnje je v prvem sojenju tožnikovemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Sodišče druge stopnje pa je ugodilo pritožbi toženke in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter mu zadevo vrnilo v novo sojenje.

3.Sodišče prve stopnje je tudi v ponovljenem sojenju tožnikovemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo. Pritožbo toženke je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4.Vrhovno sodišče je na predlog toženke s sklepom II DoR 512/2022 z dne 22. 2. 2023 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali predstavlja pravnomočnost sodbe tako silo, zaradi katere je mogoče uporabiti pravilo 191. člena OZ tudi, če se plača zastarano (torej obstoječo, a neiztožljivo) terjatev. S sklepom II Ips 50/2023 z dne 19. 7. 2023 je nato vloženi reviziji toženke ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.

5.Sodišče druge stopnje je v drugem ponovljenem sojenju pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

6.Tožnik predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Ali se zahtevek na vračilo plačanih pravdnih stroškov (s hkratnim pisnim pridržkom pravice zahtevati plačano nazaj) na podlagi kasneje razveljavljene pravnomočne sodne odločbe obravnava enako, oziroma na enaki pravni podlagi, kot zahtevek na vračilo plačane terjatve (s hkratnim pridržkom pravice zahtevati plačano nazaj) na podlagi kasneje razveljavljene pravnomočne sodne odločbe?

- Ali sta položaja dolžnika in poroka v primeru odločanja o zahtevku poroka (tožeče stranke v predmetni zadevi, op. p.) na vračilo plačanega zneska na podlagi pravnomočne sodne odločbe (pod pretnjo izvršilnega postopka), ki je bila kasneje razveljavljena, enaka?

- Ali porok odgovarja tudi za dolžnikovo morebitno naturalno obveznost?

- Ali dolžnikova zgolj naturalna obveznost, ki je upnik ne more več sodno izterjati, postane naturalna obveznost poroka?

- Ali je glede na konkretne navedbe tožeče stranke (ugovore) v tem postopku in tudi postopku opr. št. II P 69/2016 (prej II P 375/2009), da toženi stranki nikoli ni dolgoval ničesar, dovolj, da ob ugotavljanju (ne)obstoja terjatve tožene stranke, drugostopno sodišče zgolj navede, da je tožena stranka "navedla dolg" in "ponudila izvedensko mnenje" (sicer iz drugega predhodnega postopka)?

- Ali gre določilo tretjega odstavka 190. člena OZ uporabiti tudi pri odločanju o zahtevku na vrnitev tistega, kar je bilo plačano na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila potem odpravljena in je podlaga odpadla?

- Ali se pravnomočne sodne odločbe morajo spoštovati in naložena obveznost izpolniti, brez negativnih posledic (zavrnitev zahtevka na vračilo plačanega) za primer, da je sodna odločba kot podlaga terjatve odpravljena?

- Ali ima za pravno varnost večjo težo spoštovanje (izpolnitev) pravnomočnih odločb ali varovanje morebitnih zahtevkov stranke (tožene stranke, op. p.), ki so bili sicer s pravnomočno sodno odločbo zavrnjeni?

7.Predlog ni utemeljen.

8.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

9.Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

10.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza: