Jedro

Da bi udeleženec izkazal svoj pravni interes, bi po oceni pritožbenega sodišča moral konkretno zatrjevati svoj pravni položaj, ki bi utegnil biti z vpisano spremembo podatkov v sodni register prizadet, česar pa pritožnik v pritožbi ni izkazal. Zato je pritožbeno sodišče njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče pri subjektu vpisa A d.o.o. vpisalo spremembo družbenikov in deležev.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil B d.d. kot udeleženec postopka, ker naj bi bile z izpodbijanim vpisom prizadete njegove pravice in na zakonu temelječ interes. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Predlagatelj je na pritožbo odgovoril s predlogom, da jo pritožbeno sodišče zavrne.

Pritožnik je na odgovor predlagatelja vložil odgovor, v katerem je še predlagal, da pritožbeno sodišče postopek vpisa v sodni register prekine do pravnomočne odločitve v gospodarskem sporu, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in v upravnem sporu, ki teče pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije.

Pritožba ni dovoljena.

Pritožba ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice (3. odstavek 343. člena ZPP, 19. člen ZSReg in 37. člen ZNP). Zoper sklep o vpisu v sodni register je dovoljena pritožba udeležencev registrskega postopka (1. odstavek 14. člena in 17. člen ZSReg).

Vprašanje dovoljenosti pritožbe je torej odvisno od tega, ali ima pritožnik status udeleženca registrskega postopka 17. člena ZSReg.

Pritožnik je utemeljeval svoj status udeleženca v postopku s povzemanjem abstraktne zakonske dikcije iz 1. in 2. odstavka 17. člena ZSReg, torej da je oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo registrskega sodišča prizadet in oseba, ki ji zakon daje pravico, da se udeležuje postopka.

Da bi udeleženec izkazal svoj pravni interes iz 1. odstavka 17. člena ZSReg, bi po oceni pritožbenega sodišča moral konkretno zatrjevati svoj pravni položaj, ki bi utegnil biti z vpisano spremembo podatkov v sodni register prizadet, česar pa pritožnik v pritožbi ni storil. Navedel je, da je D.S.U. prejel pritožbo pritožnika z dne 22.10.2004 zoper sklep D.S.U. z dne 16.9.2004 o privatizaciji družbe A d.o.o., kar naj bi zamolčal pri sklenitvi pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnega deleža. Navedel je tudi, da je v zvezi z vloženim stvarnim vložkom, ki ga je v subjekt vpisa vložila MESTNA OBČINA LJUBLJANA, sprožil gospodarski spor pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Ni pa navedel relevantnih dejstev o tem, kako lahko vpliva vpis spremembe podatkov pri subjektu vpisa v sodni register na njegov dosežen ali pričakovan pravni položaj v zvezi s sproženimi spori, oziroma kateri pravni položaj naj bi mu sodišče v registrskem postopku vpisa predlagane spremembe podatkov varovalo. Sklicevanje na opravilne številke, pod katerimi sodišče vodi upravni oziroma gospodarski spor, brez ustreznih trditev o možnem vplivu vpisa spremembe na pravni položaj pritožnika v subjektu vpisa, po oceni pritožbenega sodišča še ne zadošča za zaključek, da bi utegnil biti z vpisom sprememb kakorkoli prizadet pritožnikov pravni interes.

Pritožbeno sodišče namreč ni dolžno poizvedovati o pritožnikovih trditvah in dokazih v sporih, na katere se je skliceval v pritožbi.

Iz javno dostopnih podatkov sodnega registra pri subjektu vpisa pa tudi ne izhaja, da bi bil pritožnik družbenik v omenjeni družbi oziroma, da bi imel v njej zavarovane kakšne pravice. Zato ocenjuje, da nima statusa udeleženca iz 1. odstavka 17. člena ZSReg.

Iz trditev v pritožbi pritožbeno sodišče tudi ni našlo podlage, da prizna pritožniku status udeleženca na podlagi 2. odstavka 17. člena ZSReg.

Ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da pritožnik ni izkazal statusa udeleženca v obravnavanem registrskem postopku, je njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 39. člena ZSReg).