Jedro

Kadar upnik začne pravdo zaradi uveljavljanja terjatve zoper dolžnika, nad katerim se nato začne stečajni postopek, v katerem je njegova terjatev priznana, predstavljata pravdni in stečajni postopek glede te terjatve celoto. Ker gre za podobno situacijo kot pri pripoznanju tožbenega zahtevka, ima priznanje terjatve v stečajnem postopku enak učinek kot pozitivna ugotovitvena odločba o obstoju terjatve. Zaradi uspeha v postopku je tožnica upravičena do povračila pravdnih stroškov.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Toženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka in mora tožnici v 15 dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 153,00 EUR.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo (I. točka izreka) in toženki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožnice v znesku 631,00 EUR z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2.Toženka se pritožuje zoper II. točko izreka in višjemu sodišču predlaga, da sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da zavrne zahtevo tožnice za povračilo pravdnih stroškov.

3.Tožnica je odgovorila na pritožbo in višjemu sodišču predlaga, da jo kot neutemeljeno zavrne.

4.Ker vrednost izpodbijanega dela ne presega 800,00 EUR, je o pritožbi odločila sodnica posameznica (7. alineja drugega odstavka 366.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Obravnavani spor se je začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Po izdaji sklepa o izvršbi je toženka (dolžnica) vložila ugovor, zaradi česar je bil sklep o izvršbi s sklepom z dne 2. 8. 2023 razveljavljen in zadeva odstopljena v reševanje pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Dne 28. 8. 2023 je bil nad toženko začet stečajni postopek. Nato je 12. 9. 2023 sodišče prve stopnje izdalo plačilni nalog za doplačilo sodne takse, 13. 9. 2023 pa ugotovitveni sklep, da je postopek zaradi začetka stečajnega postopka prekinjen od 28. 8. 2023. Tožnica je vtoževano terjatev prijavila v stečaju nad toženko in jo je stečajna upraviteljica v celoti priznala (končni seznam preizkušenih terjatev z dne 20. 5. 2024 in sklep o preizkusu terjatev z dne 29. 5. 2024). Tožnica je v vlogi z dne 3. 6. 2024 umaknila tožbo in sodišču predlagala ustavitev postopka ter naložitev plačila stroškov toženki. Sodišče prve stopnje je 10. 9. 2024 izdalo sklep o nadaljevanju postopka in ga skupaj s pozivom na plačilo sodne takse vročilo tožnici 12. 6. 2024. Tožnica je istega dne plačala sodno takso 631,00 EUR.

7.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo povračilo pravdnih stroškov tožnice (plačano sodno takso) z obrazložitvijo, da ima priznanje terjatve v stečajnem postopku enake učinke kot pravnomočna sodba o ugotovitvi njenega obstoja in jo je mogoče primerjati z institutom pripoznave terjatve v pravdnem postopku. Gledano na pravdni in stečajni postopek kot celoto, je tožnica v pravdi uspela, zato je ob upoštevanju splošnih pravil ZPP o povračilu stroškov po uspehu v pravdi upravičena do povračila pravdnih stroškov za plačano sodno takso.

8.Pritožnica takšnemu stališču nasprotuje in navaja, da je pravila ZPP o povračilu pravdnih stroškov treba razlagati na način, da pomeni zavrženje tožbe za tožnico neuspeh v pravdi in zato ni upravičena do povračila pravdnih stroškov. Pri tem se sklicuje na del sodne prakse, kjer je bilo zavzeto drugačno stališče od tistega, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, in se sklada s pritožničinimi navedbami.

9.Višje sodišče se v obravnavanem primeru strinja s stališčem sodišča prve stopnje, torej da je priznanje terjatve v stečajnem postopku mogoče primerjati s pripoznanjem terjatve v pravdnem postopku, učinek pa je enak pravnomočni sodbi o ugotovitvi obstoja terjatve. Osmi odstavek 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP določa, da v primeru, če je upnikova terjatev, za uveljavljanje katere se je pred začetkom stečajnega postopka začel pravdni postopek, priznana, preneha njegova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. V takem primeru se tožba zavrže.

10.Čeprav drži, da del sodne prakse

Npr. VSK sklep I Cpg 207/2006, VSL sklep I Cpg 627/2010 in VSL sklep I Cpg 265/2017.

pa večinski del novejše sodne prakse vendarle razlaga zakon tako, kot ga je tudi sodišče prve stopnje.

Npr. Sklep VSL II Cp 1756/2013, VSL Sklep I Cpg 1011/2013, VSL Sodba II Cpg 430/2017, VSL Sodba in sklep I Cp 1733/2021.

Kadar upnik začne pravdo zaradi uveljavljanja terjatve zoper dolžnika, nad katerim se nato začne stečajni postopek, v katerem je njegova terjatev priznana, predstavljata pravdni in stečajni postopek glede te terjatve celoto. Ker gre za podobno situacijo kot pri pripoznanju tožbenega zahtevka (prvi odstavek 316. člena ZPP), ima priznanje terjatve v stečajnem postopku enak učinek kot pozitivna ugotovitvena odločba o obstoju terjatve. To pomeni, da je tožnica s svojim zahtevkom uspela. Tožnica je začela pravdni postopek (oziroma postopek pred COVL) zaradi varstva svoje pravice - plačila terjatve, to varstvo pa se je po začetku stečajnega postopka na podlagi zakona lahko omejilo le na ugotovitev obstoja terjatve (četrti odstavek 301. člena ZFPPIPP). Sodno varstvo je zato bilo potrebno in utemeljeno.

11.Pritožnica nadalje oporeka odločitvi sodišča prve stopnje z vidika potrebnosti stroškov za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP). Navaja, da je bil postopek prekinjen na podlagi samega zakona, še preden je COVL odstopil spis na pravdni oddelek in je nastala taksna obveznost. Takoj, ko je bil izdan sklep o preizkusu terjatev, je bil podan položaj, da tožnica ni več imela pravne koristi za tožbo in bi moralo sodišče tožbo zavreči, še preden je bila zadeva vpisana v Pg vpisnik in preden je bil izdan plačilni nalog za plačilo sodne takse ter sodna taksa plačana.

12.Navedeno stališče je zmotno. Res je bil postopek na podlagi samega zakona prekinjen z začetkom stečajnega postopka 28. 8. 2023 (4. točka 205. člena ZPP), kar je bilo po tem, ko je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine že razveljavljen in zadeva odstopljena v reševanje redno pristojnemu sodišču. Nobene podlage ni za pritožničino stališče, da sodišče prve stopnje po prejemu zadeve iz COVL le-te ne bi smelo vpisati v Pg vpisnik. Po prvem odstavku 204. členu Sodnega reda je namreč treba v primeru prejetega pisanja, ki se nanaša na zadevo, ki se pri sodišču še ne vodi, to vpisati v ustrezni vpisnik in osnovati spis. Takrat je tudi nastala taksna obveznost, saj 3. točka prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1 določa, da taksna obveznost za pravdni postopek nastane, če je pred tem tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek. Zato pritožnica tudi ne more uspeti z navedbami, da tožnica sodne takse v nadaljevanju postopka ne bi smela plačati ali da bi zoper plačilni nalog morala vložiti ugovor. V skladu s prvim odstavkom 34.a člena ZST-1 so ugovorni razlogi našteti taksativno - da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Opisani položaj pa se ne sklada z navedenimi razlogi za ugovor, saj je taksna obveznost za doplačilo sodne takse nastala, ko je sodišče prve stopnje prejelo spis iz COVL.

13.Nazadnje pritožnica tudi ne more uspeti z navedbami, da je sodišče prve stopnje spregledalo umik tožbe, ki ga je podala tožnica, zaradi česar bi lahko zahtevala vračilo 2/3 sodne takse. Predmet pritožbenega preizkusa je namreč le stroškovna odločitev izpodbijanega sklepa. Nobena stranka se ni pritožila zoper I. točko izreka, s katerim je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo in je ta posledično postala pravnomočna. Z vprašanjem, ali bi moralo sodišče prve stopnje sprejeti umik in postopek ustaviti, se višje sodišče zato ne more ukvarjati. Pritožbena presoja je omejena le na to, ali so bili stroški, katerih povračilo je bilo naloženo toženki, pravilno odmerjeni in upravičeno priznani glede na poprejšnjo zavrženje tožbe zaradi priznanja terjatve v stečajnem postopku. Glede tega pa je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, kot izhaja iz zgornje obrazložitve tega sklepa.

14.S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Pritožbene navedbe so neutemeljene, drugih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa ni zaznalo (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

15.Zaradi neuspeha s pritožbo mora toženka sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka in tožnici povrniti njene stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). V skladu s stroškovnikom in Odvetniško tarifo (OT) je tožnica upravičena do povračila stroškov za nagrado za sestavo odgovora na pritožbo (250 točk), 2% materialnih stroškov (5 točk) in 22% DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese 153,00 EUR. Ostale priglašene postavke ali višje priglašene postavke stroškovnika se kot nepotrebne in neutemeljene ne priznajo.

-------------------------------

1Npr. VSK sklep I Cpg 207/2006, VSL sklep I Cpg 627/2010 in VSL sklep I Cpg 265/2017.

2Npr. Sklep VSL II Cp 1756/2013, VSL Sklep I Cpg 1011/2013, VSL Sodba II Cpg 430/2017, VSL Sodba in sklep I Cp 1733/2021.

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 301, 301/8 Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 5, 5/1, 5/1-3