Jedro

V fazi preizkusa pripornih razlogov po vloženi obtožnici utemeljenosti suma ne more omajati zatrjevanje o nedovoljenem dokazu, ki je lahko predmet ocene v ugovornem postopku.

Izrek

Zahteva zagovornikov obdolženega Š.K. za varstvo zakonitosti se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kranju je z uvodoma navedenim sklepom z izrekom pod I. pripor, odrejen zoper obdolžena L.Š. in Š.K. iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), podaljšal še po vloženi obtožnici. Višje sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom pritožbi zagovornikov obdolženih L.Š. in Š.K. zavrnilo kot neutemeljeni.

Zagovorniki obdolženega Š.K. so dne 01.07.2002 priporočeno po pošti vložili na Okrožno sodišče v Kranju zahtevo za varstvo zakonitosti zoper oba uvodoma navedena sklepa zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitev materialnega prava, Ustave Republike Slovenije in Evropske konvencije o človekovih pravicah s predlogom, da Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in obe izpodbijani odločbi tako spremeni, da pripor obdolženemu K. odpravi.

Vrhovni državni tožilec A.P. v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti meni, da le ta ni utemeljena. S trditvijo, da izpodbijana sklepa, kar se tiče Š.K., nista obrazložena, zagovorniki smiselno uveljavljajo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 1. odstavkom 403. člena ZKP, ki pa ni podana. Ob nespremenjenem dejanskem stanju in večkrat ponovljenih vsebinsko enakih pritožbah se prvostopno sodišče upravičeno sklicuje na razloge, ki so bili v tej zadevi že navedeni v sklepih v teku kazenske preiskave. Kljub sklicevanju na razloge v navedenih sklepih pa imata izpodbijana sklepa, v nasprotju z oceno vložnika, vse potrebne razloge tako o utemeljenosti suma kot o pripornih razlogih za obdolženega Š.K. Izpodbijana sklepa utemeljenost suma obrazlagata z zaslišanjem priče A.Š., H.K. in z zapisanimi telefonskimi kontakti. Primerno je obrazložen tudi priporni razlog ponovitvene nevarnosti. Vložnik nima prav s trditvijo, da je bil A.Š. v predkazenskem postopku zaslišan v nasprotju s 165. členom ZKP, ker naj bi bili storilci v času zaslišanja Š. že znani in bi zato morali imeti možnost postavljati tej priči vprašanja. Že iz samih vložnikovih navedb, da so bili v času zaslišanja obdolženega A.Š. v teku ukrepi iz 150. člena ZKP, izhaja, da je šlo za fazo odkrivanja, ko storilci še niso bili znani in je bil zato Š. upravičeno zaslišan skladno s 165. členom ZKP, zato stališče vložnikov, da je izpovedba priče A.Š. nezakonit dokaz, ni pravilno.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Brez podlage so izvajanja vložnikov zahteve, da izpodbijana sklepa nimata, kar se tiče obdolženega Š.K., prav v ničemer obrazloženega niti pripornega razloga niti pripornih pogojev z nadaljnjo trditvijo, da o navedenem obdolžencu ni v obrazložitvah nobene besede. Po pregledu napadenih sklepov Vrhovno sodišče ugotavlja, da so ob izrekih o podaljšanju pripora tudi o obdolženemu Š.K. navedeni povsem razumljivi razlogi tako glede utemeljenega suma kot glede pripornega razloga ponovitvene nevarnosti. Nobenega dvoma ni, na koga se nanašata oba napadena sklepa, tudi v zvezi z obdolženim Š.K., ko sta tako priporni pogoj - utemeljen sum v smeri kaznivega dejanja po 2. in 1. odstavku 196. člena KZ glede obeh v izreku navedenih priprtih obdolžencev po vloženi obtožnici obsežno obrazložena in izostanek dodatne identifikacije z navajanjem imen in priimkov obeh priprtih obdolžencev v obrazložitvi ne predstavlja nobene kršitve določb kazenskega postopka, zlasti ne v smeri izostanka razlogov kot eventuelna kršitev iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.

Nadaljnji očitek vložnikov je, da temelji utemeljen sum na izpovedbi kot priče zaslišanega A.Š. Vložniki menijo, da izpovedba navedenega ne bo mogla predstavljati dokaza v tem kazenskem postopku, ker neobrazložen utemeljen sum verjetno temelji na nezakonitem dokazu.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je preiskovalni sodnik med preiskavo s pravnomočnim sklepom zavrnil predlog obrambe za izločitev izpovedbe priče A.Š. V fazi preizkusa pripornih razlogov po vloženi obtožnici utemeljenosti suma ne more omajati zatrjevanje o nedovoljenem dokazu, ki je lahko predmet ocene v ugovornem postopku. Glede na razloge, ki sta jih o utemeljenosti suma navedli sodišči prve in druge stopnje, ki jima ni mogoče odreči razumne presoje, ni podlage za zaključek, da v obravnavanem primeru glede obdolženega K. ne obstoji utemeljen sum v smeri očitanega kaznivega dejanja. Očitek vložnikov, da napadena sklepa nimata razlogov o obstoju utemeljenega suma, je tako brez podlage in zato zatrjevana kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP ni podana in tudi v tej smeri ni podana kršitev pravice do obrambe.

Prav tako je brez podlage očitek vložnikov, da priporni razlogi glede obdolženega K. niso podani. Vložniki zatrjujejo, da glede na zahteve očitno 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP napadeni sklepi ne vsebujejo obrazložitve teh okoliščin, kar naj bi predstavljajo bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Tudi nima podlage očitek, da glede na vsebino obrazložitve napadenih sklepov, posebej sklepa pritožbenega sodišča, da je obdolženemu K. onemogočeno uveljavljanje pravice do pritožbe, ko naj sklep o priporu ne bi bil obrazložen. Izvenobravnavni senat prvostopnega sodišča je v napadenem sklepu obsežno obrazložil okoliščine, iz katerih sklepa na obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti tudi pri obdolženem K., ko se na strani 3 v tretjem odstavku obrazložitve navaja ne le količina zaseženega mamila, ki jo naj bi obdolženi Š. skupaj z obdolženim K. preskrbel Š., ampak se navaja tudi način izvršitve z organiziranjem prevoza v tujino, predhodno pridobitvijo velike količine droge zaradi nadaljnje prodaje in iskanje kupca oziroma odjemalca v tujini, z zaključkom, da se v ilegalni trgovini z mamili sodelovanje povezuje z zaupanjem tako pri dobavitelju kot pri odjemalcu takšne količine mamil. Ta obrazložitev tudi po oceni Vrhovnega sodišča povsem zadošča in ko se pritožbeno sodišče sklicuje na navedeno obrazložitev v svojem napadanem sklepu in jo kot tako v celoti sprejema, ni nobene potrebe, da bi glede na zavrnjena pritožbena izvajanja v celoti, razen svojega stališča do navedene obrazložitve, ponavljalo vsebino obrazložitve sodišča prve stopnje. Tako tudi v tej smeri vložniki s svojo zahtevo za varstvo zakonitosti glede očitane kršitve določb kazenskega postopka niso mogli imeti uspeha tudi ob navajanju nekaterih osebnih lastnosti in prejšnjega življenja obdolženega K. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da ni podana nobena kršitev zakona, Ustave in Evropske konvencije o človekovih pravicah v obeh napadenih sklepih, zato je zahtevo za varstvo zakonitosti vložnikov v korist Š.K. skladno s 425. členom ZKP kot neutemeljeno zavrnilo.