Jedro

Pravni interes po sodni intervenciji oziroma sodnem posegu v določeno pravno razmerje je izkazan le v primeru, če bi s sodno intervencijo predlagatelj začetka postopka lahko dosegel drugačen pravni položaj od obstoječega. Pritožnikov pravni položaj se v razmerju do njegovih upnikov, upoštevaje navedena dejstva o neobstoju premoženja za vsaj delno poplačilo upnikov in zakonske ovire za odpust obveznosti, z začetkom postopka osebnega stečaja in temu sledečim zaključkom stečajnega postopka brez razdelitve upnikom glede na določbo drugega odstavka 382. člena ZFPPIPP ne bi nič spremenil.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v prvem in drugem odstavku izreka spremeni tako, da se predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrže. II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi tretji odstavek izreka izpodbijanega sklepa.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrnilo (prvi odstavek izreka), predlog za odpust obveznosti zavrnilo (drugi odstavek izreka) in odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa brezplačna pravna pomoč v obliki plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, dodeljena na podlagi odločbe opr. št. 1619/2011 z dne 09. 08. 2011, vrne v proračun (tretji odstavek izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava in kršitve procesnih pravic ter predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se „nad njim začne stečajni postopek“.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po dolžnikovem predlogu za začetek postopka osebnega stečaja in naknadno vloženem predlogu za odpust obveznosti je prvostopenjsko sodišče na podlagi poročila samega dolžnika iz drugega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZFPPIPP ter navedbe v predlogu ugotovilo, da dolžnik nima premoženja niti za delno poplačilo upnikov, na podlagi kazenske evidence Ministrstva za pravosodje RS pa tudi, da je podana ovira za odpust obveznosti dolžniku po 1. točki 399. člena ZFPPIPP. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je zaključilo, da zaradi pravnih posledic zaključka stečajnega postopka iz drugega odstavka 382. člena ZFPPIPP, po katerem lahko upniki uveljavljajo svoje terjatve zoper stečajnega dolžnika tudi po koncu stečajnega postopka, izvedba postopka osebnega stečaja v obravnavanem primeru ni smiselna. Smiselno torej prvostopenjsko sodišče dolžniku oporeka pravni interes za izvedbo postopka osebnega stečaja.

5. Pritožnik pa prvostopenjskemu sodišču neutemeljeno oporeka presojo smiselnosti začetka postopka osebnega stečaja, sklicujoč se zgolj na določbo 383. člena ZFPPIPP, ki v četrtem odstavku sodišču pri odločitvi o začetku stečajnega postopka nalaga le presojo o dolžnikovi insolventnosti na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju. Navedeno določilo namreč po presoji pritožbenega sodišča pove zgolj to, da v primeru, če začetek stečajnega postopka predlaga sam dolžnik, ne velja zakonska domneva o dolžnikovi insolventnosti iz prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP, pač pa mora dejstvo insolventnosti dolžnika sodišče šele ugotoviti, podlaga za to ugotovitev pa je dolžnikovo poročilo o njegovem finančnem položaju.

6. Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je namreč posebej opredeljen v 382. členu ZFPPIPP, to pa je oprava generalne izvršbe zoper premoženje dolžnika zato, da bi vsi upniki iz njega prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP), torej v koncentraciji postopka poplačila dolžnikovih upnikov, po drugi strani pa razbremenitev dolžnika iz primeža prezadolženosti z odpustom obveznosti, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji (drugi odstavek 382. člena v zvezi s 409. členom ZFPPIPP).

7. Pritožnik pa ne izpodbija ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da nima nobenega premoženja, iz katerega bi bilo v postopku osebnega stečaja vsaj delno mogoče poplačati upnike z navadnimi terjatvami. Nenazadnje je po prvem odstavku 381. člena ZFPPIPP postopek osebnega stečaja dopustno voditi nad premoženjem fizične osebe, tega pa kot rečeno ni. Namen postopka osebnega stečaja iz prvega odstavka 382. člena ZFPPIPP torej z začetkom le-tega ne bi bil dosežen. Pritožnik pa ne izpodbija niti ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da pri njem obstaja zakonska ovira za odpust obveznosti iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, zaradi česar v morebiti začetem postopku osebnega stečaja pravne posledice odpusta obveznosti iz 409. člena ZFPPIPP ne more doseči. Glede na določbo drugega odstavka 382. člena ZFPPIPP, po kateri terjatve upnikov proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka v delu, v katerem v postopku osebnega stečaja niso plačane, ne prenehajo, tudi v postopku osebnega stečaja pa se po prvem odstavku 383. člena ZFPPIPP smiselno uporabljajo pravila 378. člena ZFPPIPP o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom, je torej evidentno, da se z izvedbo postopka osebnega stečaja in zaradi neobstoja dolžnikovega premoženja za (vsaj delno) poplačilo upnikov, s končanjem stečajnega postopka dolžnikov pravni položaj v obravnavanem primeru ne bi prav nič spremenil. 8. Pravni interes po sodni intervenciji oziroma sodnem posegu v določeno pravno razmerje pa je izkazan le v primeru, če bi s sodno intervencijo predlagatelj začetka postopka lahko dosegel drugačen pravni položaj od obstoječega. Kot je bilo zgoraj obrazloženo, pa se pritožnikov pravni položaj v razmerju do njegovih upnikov, upoštevaje zgoraj navedena dejstva o neobstoju premoženja za vsaj delno poplačilo upnikov in zakonske ovire za odpust obveznosti, z začetkom postopka osebnega stečaja in temu sledečim zaključkom stečajnega postopka brez razdelitve upnikom glede na določbo drugega odstavka 382. člena ZFPPIPP ne bi nič spremenil. Izvedba postopka osebnega stečaja pa ne more biti sama sebi namen. Ob povedanem se izkaže, da je dolžniku treba odreči pravni interes za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja, zaradi česar je ob smiselni uporabi določbe prvega odstavka 274. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP njegov predlog treba zavreči (in ne zavrniti, kot je to storilo prvostopenjsko sodišče). Le v tem obsegu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP izpodbijani sklep v prvem in drugem odstavku izreka spremenilo tako, kot izhaja iz prvega odstavka dispozitiva tega sklepa.

9. V preostalem delu pritožba ni utemeljena.

10. Neizvedba predlaganega začetka postopka osebnega stečaja zaradi zavrženja dolžnikovega predloga ima za posledico, da niti začetni stroški stečajnega postopka iz prvega odstavka 233. člena ZFPPIPP ne bodo nastali. Zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, da se sredstva odobrene brezplačne pravne pomoči, namenjena za plačilo predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, vrnejo v proračun. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče v tem delu zavrnilo in potrdilo tretji odstavek izreka sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).