Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč lahko na podlagi 24. člena ZBPP zavrne prošnjo le v primeru, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato ni razumno sprožati. Da zadeva nima očitnega izgleda za uspeh, pomeni, da ni nobenega dvoma, da v postopku ne more uspeti. To je lahko predvsem v primerih zamude roka, zastaranja terjatve in podobno, ne pa, kadar je za ugotavljanje dejstev potrebno izvesti dokazni postopek v rednem postopku. Poleg tega je tožena stranka le pavšalno zatrjevala, da so bila vsa dejstva že presojena v kazenskem postopku in tudi izvedeni vsi potrebni dokazi, ne da bi bilo iz odločbe razvidno, da je v kazenski spis sama sploh vpogledala.

Obrazložitev

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba tožene stranke opr. št. Bpp 382/2010 z dne 28. 6. 2010 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20 % DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

OBRAZLOŽITEV:

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, katero je tožnik vložil za vložitev predloga za obnovo kazenskega postopka, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Krškem pod opr. št. K 3/2008. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP; Uradni list RS, št. 26/2004 in 23/2008), ker je ocenila, da je prošnja za brezplačno pravno pomoč nerazumna in zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, zato je nerazumno začeti postopek. Navaja, da je pooblaščenka tožnika na razgovoru povedala, da je bil tožnik v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Krškem spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja spolnega nasilja nad osebo mlajšo od 14 let, izrečena pa mu je bila kazen 3 leta in 8 mesecev zapora. S kaznivim dejanjem sta bila oškodovana mladoletna A.A. in B.B., njena sinova. Povedala je, da želijo vložiti zahtevo za obnovo postopka zaradi novih dejstev, to je, da sta mladoletna oškodovanca v kazenskem postopku lagala, da ju je njun oče zlorabljal. To naj bi dokazoval dopis mladoletnega A.A., starega 12 let. V njem je napisal, da tisto, kar je govoril v kriznem centru, ni res in da si je to izmislila rejnica, ki pa si ji ni upal nasprotovati. Po resnici ni mogel povedati, ker sta CSD in rejnica sodelovala, njega in njegovega brata B.B. pa je bilo strah, da bosta tepena. Pooblaščenka je tudi povedala, da sta otroka pri izvedenki le nekaj risala in se slednja z njima sploh ni pogovarjala, kar tudi izhaja iz dopisa mladoletnega A.A.. Zato bi se moral kazenski postopek obnoviti, v njem pa med drugim angažirati novo izvedenko, ki bi z mladoletnima oškodovancema tudi opravila razgovor. Tožena stranka se v obrazložitvi sklicuje tudi na določbo 3. točke 1. odstavka 410. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki določa, da se sme kazenski postopek, končan s pravnomočno sodbo, obnoviti samo v korist obsojenca, postopek se lahko obnovi tudi, če se navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokazi, ki utegnejo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen, ali pa njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu. Glede na to, da je tožnik predlagal obnovo kazenskega postopka zaradi nastopa novih dejstev in dokazov, ki pa so bila že presojena v zaključenem kazenskem postopku (opr. št. K 3/2008) in glede na to, da predlaga izvedbo dokazov, ki so bili že izvedeni v kazenskem postopku, je prošnjo tožnika zavrnila.

Tožnik se ne strinja z odločitvijo tožene stranke. Prepričan je, da ugotavljanje izgleda za uspeh oz. ali bo uspešen ali ne oz. ali je razumno oz. nerazumno začeti postopek obnove postopka, ni naloga službe za brezplačno pravno pomoč, ampak je glede na jasna določila ZKP za odločanje o obnovi postopka pristojno kazensko sodišče. Meni, da je obnovo kazenskega postopka razumno predlagati, ker so se pojavili podatki oz. okoliščine, ki jih ob samem odločanju še ni bilo, to pa je tudi razlog za obnovo postopka. Smisel določil ZBPP je v tem, da se stranki, ki ji je potrebna pomoč, pomaga in se ji ustrezno svetuje in ji na razumen in jasen način predstavi celotno situacijo. Tožena stranka ni ugotovila relevantnih okoliščin in tistih dejstev, ki bi bila pomembna pri njeni odločitvi, niti ni ničesar ugotavljala, če je že imela kakršnekoli pomisleke, ob tem, da se je celo tožnikova žena sklicevala na določene listine in tudi podala izjavo. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, zahteva tudi povrnitev stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, pri svojih navedbah in argumentih za njeno izdajo. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Po presoji sodišča tožena stranka ni pravilno uporabila določbe 24. člena ZBPP, ki določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati.

Tožena stranka je svojo odločitev oprla na oceno, da tožnik ne more uspeti z obnovo kazenskega postopka, zaradi tega, ker ni prišlo do nastopa novih dejstev in dokazov. Navaja, da so bila vsa dejstva že presojena v zaključenem kazenskem postopku, prav tako so bili v tem postopku izvedeni že vsi predlagani dokazi. Po presoji sodišča je ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za obnovo kazenskega postopka stvar dokazne ocene in presoje rednega sodišča. Organ za brezplačno pravno pomoč lahko na podlagi 24. člena ZBPP zavrne prošnjo le v primeru, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in je zato ni razumno sprožati. Da zadeva nima očitnega izgleda za uspeh pomeni, da ni nobenega dvoma, da v postopku ne more uspeti. To je lahko predvsem v primerih zamude roka, zastaranja terjatve in podobno, ne pa, kadar je za ugotavljanje dejstev potrebno izvesti dokazni postopek v rednem postopku. Poleg tega je tožena stranka le pavšalno zatrjevala, da so bila vsa dejstva že presojena v kazenskem postopku in tudi izvedeni vsi potrebni dokazi, ne da bi bilo iz odločbe razvidno, da je v kazenski spis Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. K 3/2008 sama sploh vpogledala. Tako ni razvidno, ali je A.A. že v kazenskem postopku zatrjeval, da tožnik nad njim ni izvrševal spolnega nasilja. Kot rečeno, pa je presoja obstoja novih dejstev in dokazov, glede na določbe ZKP, stvar rednega sodišča. Iz opisanih razlogov je sodišče na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) tožbi tožnika ugodilo in izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka oceniti, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči tudi z vidika 13. člena ZBPP.

K 2. točki izreka: Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi sprejetem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik; Uradni list RS, št. 24/07). Po določbi 2. odstavka 3. člena Pravilnika se tožniku priznajo stroški v višini 350 EUR, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.