Jedro

Položaj fizične osebe v stečajnem postopku se po določilih ZFPPIPP razlikuje od položaja pravne osebe med drugim v tem, da pravna oseba z začetkom stečajnega postopka izgubi poslovno sposobnost, fizični osebi pa se ta le omeji.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Tožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je postopek prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nad toženko.

2.Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnica, ki uveljavlja vse pritožbene razloge (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sklepa razveljavi in toženki naloži, da tožnici povrne pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Postopek se prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, razen v primeru osebnega stečaja, če je predmet spora zahtevek, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP).

5.Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da se z začetkom stečajnega postopka po samem zakonu postopek v tem gospodarskem sporu prekine. Začetek stečajnega postopka je vezan na oklic o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 243. člena v zvezi s prvim odstavkom 244. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Bistveni razlog, da se pravdni postopek v primeru začetka stečaja nad pravno osebo prekine, je v tem, da z začetkom stečajnega postopka prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje dolžnika in pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje njegovih poslov (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Z začetkom stečajnega postopka upravitelj pridobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP (drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP).

6.Pritožnica ne more uspeti s sklicevanjem na sodno prakso, ki se je vzpostavila v primerih osebnega stečaja. Položaj fizične osebe v stečajnem postopku se namreč po določilih ZFPPIPP razlikuje od položaja pravne osebe med drugim v tem, da pravna oseba z začetkom stečajnega postopka izgubi poslovno sposobnost, fizični osebi pa se ta le omeji. Stečajni upravitelj jo zastopa le glede tistega premoženja, ki sodi v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena in 389. člen v zvezi z 224. členom ZFPPIPP), v mejah ostale poslovne sposobnosti pa fizična oseba ostane pravdno sposobna. Kadar upnikova nedenarna terjatev ne sodi v stečajno maso in zato nanjo in na poplačilo terjatev drugih upnikov nima vpliva (382. člen ZFPPIPP), upravičenja stečajnega dolžnika v zvezi s takšno terjatvijo ne preidejo na stečajnega upravitelja. Zato se v 4. točki prvega odstavka 205. člena ZPPIPP predvidena izjema glede prekinitve pravdnega postopka nanaša le na tiste primere osebnega stečaja, ko je predmet spora zahtevek, ki ne more vplivati na obseg stečajne mase.

7.Pritožnica v tem postopku uveljavlja zahtevek za izpraznitev in izročitev poslovnega prostora, ki je njena last. Drži, da uveljavlja terjatev, ki se ne nanaša na premoženje stečajne dolžnice in posledično ne vpliva na obseg stečajne mase. Ker za takšno terjatev ne obstoji dolžnost prijave, posledično ne veljajo določila ZFPPIPP o nadaljevanju prekinjenega postopka (301. člena ZFPPIPP), ampak določila ZPP. Na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPPP se postopek, ki je bil prekinjen zaradi nastopa posledic začetka stečajnega postopka, nadaljuje, ko stečajni upravitelj sodišču sam izjavi, da prevzema prekinjeni postopek, ali ko ga sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti s sklepom o nadaljevanju postopka povabi, da prevzame prekinjeno pravdo. Upoštevajoč navedeno lahko tožnica sama poskrbi, da se bo postopek čim prej nadaljeval.

8.Glede na vse navedeno pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9.Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 224, 243, 243/1, 244, 244/1, 245, 245/1, 245/2, 301, 382, 386, 386/1, 386/1-1, 389

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.