Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Razveza zakonske zveze ne vpliva na veljavnost sklenjenega dogovora o priznanju solastninskega deleža na premoženju, pridobljenem v zakonski zvezi.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugotovitveni tožbeni zahtevek, da znaša solastninski delež na parc. št. 180/2 in 180/3, vpisanih v vl. št. 1983 k.o. I. za tožnika do 3/4 in za toženko do 1/4. Zavrnilo je tudi zahtevek tožnika za izstavitev listine, sposobne za vpis tako ugotovljenih deležev v zemljiški knjigi. Tožnik je dolžan povrniti toženki 27.800,00 SIT stroškov postopka.
Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnik, uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. SFRJ št. 4/77 - 29/90 - v nadaljnjem besedilu ZPP), predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev sodišča je najmanj preuranjena. Pravna podlaga sta čl. 51/2 in čl. 59/1 Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS št. 14/89 - v nadaljnjem besedilu ZZZDR). Zakonca lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju in tožnik je bil zato napoten na pravdo. Sodišče ni v celoti ugotovilo dejanskega stanja, tako glede dogovora, kot tudi glede morebitnega vračanja daril. Razveza zakonske zveze vpliva na to, da mora sodišče ponovno oceniti, kaj pomeni dogovor, na katerega se v obrazložitvi sodbe sklicuje. Tožnik je izrecno povedal, da je dogovor sklenil izključno zaradi možnosti pridobivanja kreditov na ime toženke. Sodišče bi se moralo ukvarjati z vprašanjem, v kakšnih okoliščinah sta pravdni stranki sklenili dogovor z dne 30.1.1989. Dogovor sta sklepala z določenim namenom, ki pa ga sodišče ni ugotovilo. Stranki dogovora nista imeli v mislih delitve premoženja med zakoncema. Glede daritve sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče spregleda še pomembno okoliščino, da je tožnik vlagal v zgradbo še po razvezi zakonske zveze.
Izvod pritožbe je sodišče prve stopnje vročilo nasprotni stranki, ki pa odgovora na pritožbo ni podala (čl. 359/1 ZPP).
Pritožba ni utemeljena.
V pritožbi uveljavljani pritožbeni pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni podan. Takšne kršitve ne pomeni obrazložitev izpodbijane sodbe, ki se nanaša na vprašanje darila oziroma njegove vrnitve po razvezi zakonske zveze pravdnih strank v smislu čl. 84. ZZZDR. V postopku na prvi stopnji tožnik namreč v tožbenem temelju ni zatrjeval teh dejstev. Sodišče ne sme vzeti za podlago sodbe dejstva, ki ga stranka ni navedla (trditveno breme - čl. 7/2 in čl. 219. ZPP). Tožnik v svoji izpovedi sicer res omenja darilo, vendar je zaslišanje stranke zgolj dokaz, s katerim se dokazujejo dejstva, na katera opira tožnik svoje zahtevke (dokazno breme - čl. 7/2 ZPP). Razlogi prvostopne sodbe, kolikor se nanašajo na darilo, zato ne pomenijo pomanjkljivosti, ki bi onemogočali preizkus izpodbijane sodbe. Prav tako kršitve postopka ne pomeni odsotnost razlogov glede tožnikovega zatrjevanja, da je v zgradbo vlagal še po razvezi zakonske zveze. Enostranska takšna ravnanja (soglasja toženke pa tožnik ne zatrjuje) ne omogočajo pridobiti stvarnopravni zahtevek, kot ga uveljavlja tožba. Ker ne gre za pravotvorno dejstvo, odsotnost tozadevnih razlogov, ne pomeni uveljavljane procesne kršitve po 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
Preizkus izpodbijane sodbe glede ostalih kršitev iz 2. odst. 354. čl. ZPP, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (365/2 ZPP) pokaže, da takšne kršitve niso podane.
Temeljno načelo obligacijskega prava pacta sunt servanda pove, da sta stranki dolžni spoštovati sklenjeni dogovor. To seveda velja tudi za tožnika, ki je dne 1.2.1989 pravno pravilno dogovoril sporazum o priznanju solastninskega deleža na premoženju, pridobljenem v trajanju zakonske zveze prvavdnih strank. Tožnik ne uveljavlja neveljavnosti tega dogovora. Na posledice sklenjenega dogovora ne morejo vplivati nejasne pritožbene navedbe o namenu pravdnih strank za njegovo sklenitev. Nedvomno pa razlog za sklenitev ni bil v dejstvu, da bi bilo toženki omogočeno pridobivanje kreditov na njeno ime. V takšnem primeru bi namreč ne bilo potrebno slednji priznavati polovičnega deleža oziroma sploh večjega deleža, kot bi ji šel, glede na njen prispevek z delom v času trajanja zakonske zveze (čl. 51/2 ZZZDR). Zgrešeno se pritožba tudi sklicuje na delitev premoženja, saj to ni predmet njunega dogovora. Z njim sta zgolj ugotovila delež vsakega zakonca na nepremičnini v skupni lastnini. Ker dogovor tožnika veže, ne more utemeljeno uveljavljati sedaj v pravdi drugačnega solastninskega deleža, ne glede na dejstvo razveze zakonske zveze. Ta sama po sebi na veljavnost sklenjenega dogovora ne vpliva.
Pač pa je ena od posledic zakonske zveze vračanje daril, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca (čl. 84. ZZZDR). Za razliko od navedb v postopku na prvi stopnji, pritožba govori tudi o darilu. Vendar pa gre pri tem za uveljavljanje novega (dejanskega) tožbenega temelja, tožnik pa lahko spremeni tožbo le do konca glavne obravnave (čl. 190/1 ZPP). Ne glede na povedano, pa ocena dogovora pravdnih strank, sklenjenega dne 1.2.1989 ne omogoča zaključka, da bi tožnik in toženka takrat dogovorila darilo vsaj v delu solastninskega deleža, priznanega toženki. Če bi kavza dogovora vsaj v delu bila darilo, ni videti prav nobenega razloga, da bi stranki tako v pogodbi tudi zapisali. Tako se pokaže, da je dejansko stanje v izpodbijani sodbi popolno in pravilno ugotovljeno za pravilno in zakonito odločitev v sporu (čl. 2/1 ZPP). Odločitev je tudi materialnopravno pravilna. Ker niso podani v pritožbi uveljavljani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prve stopnje (čl. 368.).
Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker ti stroški niso bili zaznamovani.
Določila ZPP so uporabljena na podlagi čl. 4/1 Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I).