Jedro

Privolitev tožene stranke ni potrebna, če tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek. Gre za privilegirano spremembo tožbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo objektivno spremembo tožbe. Posledično je odločilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni več stvarno pristojno za odločanje in bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožena stranka iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Meni, da je sodišče dopustitev spremembe tožbe zmotno oprlo na določilo 186. člena ZPP. Priviligirana sprememba tožbe je izjema, kar je potrebno razlagati ozko. Zgolj izdelano izvedeniško mnenje ne predstavlja okoliščine, zaradi katere je mogoče povišanje tožbenega zahtevka šteti kot priviligirano. Trditve glede postavitve dodatne diagnoze fibromialgije in dodatne zdravstvene dokumentacije bi tožeča stranka lahko podala že do prvega naroka za glavno obravnavo 6. 12. 2013. Izvedeniško mnenje predstavlja objektivizacijo navedb tožnice ter ne more pomeniti okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče spremembo tožbe opredeliti kot priviligirano. Sodišče zato spremembe zaradi nasprotovanja tožene stranke ne bi smelo dopustiti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Praviloma lahko sodišče dopusti spremembo tožbe po vročitvi tožbe toženi stranki brez njenega soglasja zgolj, če bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama, pri čemer se šteje, da sprememba ni smotrna, če bi zaradi tega prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča (prvi odstavek 185. člena ZPP). Vendar pa zakon dopušča tudi situacije, ko privolitev tožene stranke ni potrebna, če tožeča stranka spremeni tožbo tako, da zahteva zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi tožbe, iz iste dejanske podlage drug predmet ali denarni znesek (186. člen ZPP). Gre za priviligirano spremembo tožbe. V obravnavani zadevi je tožeča stranka tožbo na plačilo odškodnine iz škodnega dogodka z dne 13. 1. 2010 vložila 2. 6. 2011. Toženi stranki je bila vročena 23. 6. 2011 in od takrat dalje bi praviloma bila potrebna njena privolitev za spremembo. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila tožnici diagnoza sindroma fibromialgije postavljena šele v letu 2013, tožeča stranka pa je v tem letu tudi že podala dodatne trditve in zdravstveno dokumentacijo. Po izdelanem izvedeniškem mnenju, ko je izvedenec podal stališče o povezanosti omenjenega sindroma s škodnim dogodkom, je tožeča stranka tožbeni zahtevek zvišala. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da gre za primer iz 186. člena ZPP, saj je do prilagoditve zahtevka prišlo zaradi okoliščin, ki so postale znane po vložitvi tožbe in po njeni vročitvi nasprotni stranki. Tožnica namreč tožbe ni spremenila zgolj zaradi objektivizacije njenih navedb s strani izvedenca, temveč zaradi dodatnega razvoja njenega bolezenskega stanja.

5. Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo 186. člena ZPP, se je skladno s tretjim odstavkom 185. člena citiranega zakona moralo izreči za stvarno nepristojno in zadevo odstopiti pristojnemu okrožnemu sodišču v nadaljnjo obravnavo. V pritožbi podane pritožbene navedbe tako niso utemeljene, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

6. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 154. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP.