Jedro

Ker A.A. ni uveljavljal predkupne pravice, tožeča stranka pa v času ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča ni izpolnjevala pogojev za uveljavljanje predkupne pravice kot drugi kmet, sta torej prodajalki lahko sami odločili, s katerim od obeh sprejemnikov ponudbe bosta sklenili kupoprodajno pogodbo za kmetijsko zemljišče.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je UE Koper odobrila pravni posel za solastninski delež prodajalk na kmetijskem zemljišču s parc. št. 1161/2 k.o. …, sklenjen s prodajno pogodbo z dne 21. 7. 2005, med prodajalkama in pridobiteljem A.A. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je v tej zadevi že bila izdana odločba št. 330-758/2005-40 z dne 11. 8. 2006, s katero je bil odobren pravni posel na podlagi iste prodajne pogodbe. Tožeča stranka je po tem, ko je bila zavrnjena njena pritožba zoper navedeno odločbo, vložila tožbo v upravnem sporu. Upravno sodišče RS je s sodbo opr. št. U 102/2007-11 z dne 26. 8. 2009 odločbo št. 330-758/2005-40 z dne 11. 8. 2006, odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, z napotkom, da je treba v konkretnem primeru ugotoviti, ali sta, tožeča stranka in A.A. s katero je bil pravni posel sklenjen, že v času podaje pisne izjave o sprejemu ponudbe, izpolnjevala pogoje, ki so za kmeta-fizično osebo določeni v 24. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča parc. št. 1161/2 k.o. ... objavljena na oglasni deski Upravne enote Koper in enotnem državnem portalu E-uprave od 18. 5. 2005 do 17. 6. 2005. V zakonitem roku so izjavo o sprejemu ponudbe podali A.A., ki predkupne pravice ni uveljavljal, tožeča stranka, ki je uveljavljala predkupno pravico kot drugi kmet in B.B., ki je prav tako uveljavljal predkupno pravico kot drugi kmet, ki pa je dne 25. 7. 2005 podal izjavo, da odstopa od uveljavljanja predkupne pravice kot drugi kmet. V ponovljenem postopku je upravni organ, po proučitvi vseh listin v spisu ugotovil, da v času sprejema ponudbe med 18. 5. 2005 in 17. 6. 2005, ne A.A. ne tožeča stranka nista izpolnjevala pogojev za priznanje statusa kmeta-fizične osebe določenega v 24. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih, saj sta ta status pridobila kasneje in sicer tožeča stranka z odločbo št. 330-439/2006 z dne 11. 5. 2006, A.A. pa z odločbo št. 330-1217/2005 z dne 30. 5. 2006. Ob oddaji ponudbe pa je tožeča stranka za uveljavljanje predkupne pravice kot drugi kmet, priložila lastno izjavo z dne 15. 6. 2005 s katero izjavlja, da je ustrezno usposobljena za opravljanje kmetijske dejavnosti, saj ima več kot 10 let delovnih izkušenj v kmetijstvu, da bo obdelovala kmetijsko zemljišče, ki ga bo pridobila na podlagi izjave o sprejemu ponudbe, ter da bo iz kmetijske dejavnosti pridobivala pomemben del dohodka. Priložena izjava pa ni bila podana na zapisnik pri upravni enoti, zato ne gre za izjavo v smislu 4. alinee 1. odstavka 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih. Ker torej nobeden od obeh ponudnikov ni izpolnjeval pogojev za uveljavljanje predkupne pravice kot drugi kmet, sta lahko prodajalki sklenili pogodbo s katerim koli od obeh sprejemnikov ponudbe, zato je bila dne 21. 7. 2005 sklenjena prodajna pogodba za parc. št. 1161/2 k.o. ... s sprejemnikom ponudbe A.A., skladna z določili Zakona o kmetijskih zemljiščih.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije je z odločbo št. 33008-136/2009/5 z dne 17. 3. 2010 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je Upravno sodišče s sodbo U 102/2007-11 z dne 16. 8. 2008 upravnemu organu naložilo, da mora ugotoviti ali je kupec A.A. podal pravočasno ponudbo, in ali sta s kupcem že v času podaje ponudbe izpolnjevala pogoje za predkupno pravico kot drugi kmet, česar pa upravni organ ni v celoti ugotovil. Tako ponovno poudarja, da je izjavo, ki jo je napisal ob oddaji pisne izjave o sprejemu ponudbe, na pobudo zaposlene delavke v upravnem organu, podal na vložišču upravne enote. Zato v zvezi z navedeno izjavo tako upravni organ prve stopnje kot tudi upravni organ druge stopnje zmotno ocenjujeta, da ni bila dana v pravilni obliki. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov tega postopka.

A.A., kot prizadeta stranka, v odgovoru na tožbo navaja, da je tožeča stranka v izjavi, ki jo je dala hkrati z izjavo o sprejemu ponudbe, zapisala neresnice. Tako ob pregledu zemljišč last tožeče stranke v C., Republika Hrvaška ugotavlja, da so že desetletja neobdelana in da med dediče še vedno niso razdeljena, v izjavi pa je tožeča stranka navedla, da več kot 15 let obdeluje kmetijo v Republiki Hrvaški. Enako velja za kmetijska zemljišča, cca 6500 m2 nekdanjega vinograda v okolici D. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

C.C. in D.D. (prodajalki), kot prizadeti stranki, v odgovoru na tožbo navajata, da v celotni zadevi nimata več kaj dodati, prosita le, da se zadeva čimprej zaključi. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so podani pravilni razlogi za odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev ( 2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu-Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZU-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Zakon o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 55/03-uradno prečiščeno besedilo – ZKZ) v 20. členu določa, da mora lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo v treh izvodih izročiti vsaki upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži (člen 20/1 ZKZ). Ponudba se objavi na oglasni deski in enotnem državnem portalu e-Uprave, objavi pa se tudi na oglasni deski občine in krajevnega urada oziroma informacijske pisarne (člen 20/3 ZKZ). Vsakdo, ki želi kupiti naprodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno s povratnico prodajalcu in upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti (člen 21/1 ZKZ). Ponudnik, ki uveljavlja predkupno pravico mora izpolnjevati pogoje, ki so za kmeta-fizično osebo, določeni v 24. členu ZKZ, že v času dane pisne izjave o sprejemu ponudbe. Tako je v 4. alinei 1. odstavka 24. člena ZKZ določeno, da je v smislu navedenega zakona kmet-fizična oseba, ki da izjavo na zapisnik pri upravni enoti, da bo sam ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katera izkaže, da jih bo pridobila, da bo iz kmetijske dejavnosti na teh zemljiščih pridobivala pomemben del dohodka in izpolnjuje pogoje glede usposobljenosti iz 3. odstavka tega člena. V 3. odstavku 24. člena ZKZ pa je določeno, da se šteje, da je kmet ustrezno usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti, če ima strokovno izobrazbo najmanj IV. stopnje kmetijske smeri ali katerokoli smer izobrazbe najmanj IV. stopnje in opravljen preizkus znanja po veljavnem programu kmetijskih poklicnih ali srednjih šol s področja kmetijske dejavnosti, ki jo opravlja ali jo namerava opravljati ali če pridobi nacionalno poklicno kvalifikacijo za področje kmetijstva v skladu z zakonom, ki ureja nacionalne poklicne kvalifikacije.

Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe pa izhaja, da A.A., ob pisni izjavi o sprejemu ponudbe, ki jo je dal pravočasno, ni uveljavljal predkupne pravice, tožeča stranka pa v času ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča na parc. št. 1161/2 k.o. ..., to je od 18. 5. 2005 do 17. 6. 2005 ni izpolnjevala pogojev za kmeta po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih, čeprav je uveljavljala prednostno pravico, kot drugi kmet, pač pa je bilo to ugotovljeno šele z odločbo št. 330-43972006 z dne 11. 5. 2006, torej po preteku zadnjega dne roka, ko je bila ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča nabita na oglasno desko upravne enote Koper in na enotnem državnem portalu E-uprave. Iz navedene odločbe nesporno izhaja, da je tožeča stranka šele 14. 4. 2006 uspešno opravila program izobraževanja za pridobitev znanj iz kmetijstva, kar izhaja iz potrdila srednje Kmetijske šole Rakičan št. 3/2006 z dne 14. 4. 2006. Iz navedenega torej sledi, da tožeča stranka v času trajanja ponudbe za odkup kmetijskega zemljišča ni izpolnjevala pogojev iz 3. odstavka 24. člena ZKZ, poleg tega pa njena izjava, ki jo je v času objavljene ponudbe prodaje kmetijskega zemljišča k pisni izjavi o sprejemu ponudbe priložila, ni bila dana na zapisnik pri upravni enoti. Glede na vse navedeno tožeča stranka v času trajanja ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča št. 1161/2 k.o. ..., ni izpolnjevala pogojev iz 24. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, zato ni mogla uveljavljati predkupne pravice kot drugi kmet iz 4. točke 1. odstavka 23. člena ZKZ. Ker A.A. ni uveljavljal predkupne pravice, tožeča stranka pa v času ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča ni izpolnjevala pogojev za uveljavljanje predkupne pravice kot drugi kmet, sta torej prodajalki lahko sami odločili, s katerim od obeh sprejemnikov ponudbe, bosta sklenili kupoprodajno pogodbo za kmetijsko zemljišče na parc. št. 1161/2 k.o. ...

Glede na vse navedeno je bilo treba tožbo, v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrniti, ker je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.

Kadar sodišče tožbo zavrne, v skladu s 4. odstavkom 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.