Jedro

Revizija v izvršilnem postopku ni predvidena kot pravno sredstvo, ki bi bilo na voljo dolžniku.

Izrek

Predlogi se zavržejo.

Obrazložitev

1. Dolžnik je v izvršilnem postopku podal laične vloge, v katerih je med drugim predlagal revizijo postopka izvršbe zaradi nepravilnosti v vodenju izvršilnega postopka. Trdi, da sodišče njegova opozorila, da gre za zlorabo elektronske izvršbe, zavestno ignorira. Gre za očitno oderuštvo, saj upnik zahteva tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od 15. 3. 2015 dalje, do česar po sodbi Okrožnega sodišča v Novem mestu P 206/2012 z dne 24. 4. 2014 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani Cp 2478/2014 z dne 21. 1. 2015 ni upravičen. Nenavadno je, da zadevo vodi ravno sodnica iz Novega mesta, ki je hkrati osebna prijateljica sorodnice upnice. Sodišče poziva, naj uvede revizijo celotnega izvršilnega postopka In 54/2015 zaradi zlorabe položaja in ustavi nezakonito izvršbo. Napoveduje vložitev kazenskih ovadb zoper vse vpletene v izvršilni postopek.

2. Predlogi niso dovoljeni.

3. Dolžnik je v laičnih vlogah predlagal „revizijo izvršilnega postopka“. V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno (15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Zakonodajalec je z novelo ZIZ-L revizijo v izvršilnem postopku dovolil le zoper sklep, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. Revizija v izvršilnem postopku tako ni predvidena kot pravno sredstvo, ki bi bilo na voljo dolžniku, razlog za različno obravnavo upnika in dolžnika pa je v vsebinsko drugačnem položaju, ki ga imata v izvršilnem postopku. Ta je namenjen prisilni izterjavi terjatve, ki je bila ugotovljena s pravnomočnim izvršilnim naslovom in ne več meritornemu odločanju o zadevi, medtem ko ima dolžnik možnost vložitve ugovorov kot tudi vložitve tožbe za nedopustnost izvršbe.1 Predlogi za dopustitev revizije že zato niso dovoljeni.

4. Poleg tega ZPP v tretjem odstavku 86. člena določa, da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pravna dejanja opravlja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Izjemoma jih sme opravljati sama, če ima pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP), česar dolžnik ni izkazal. Dolžnikovi predlogi za dopustitev revizije tako tudi zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti niso dovoljeni. Ker za presojo v konkretni zadevi niso pomembne, se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo do vseh drugih pomanjkljivosti obravnavanih predlogov, vključno z nejasno opredelitvijo izpodbijanih odločb in opustitvijo dolžnosti natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje.

5. Ker predlogi niso dovoljeni, jih je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP, 377. člen ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Obširneje pojasnjeno v sklepu Vrhovnega sodišča II DoR 269/2019 z dne 17. 6. 2019. Prim. tudi sklepe II DoR 225/2018, II DoR 366/2018, II DoR 143/2019 in druge.