Jedro

Svoje nezadovoljstvo z odločitvami prvostopenjskih in pritožbenih sodnikov, ki naj bi bile diskriminatorske in nepravične, lahko tožnica uveljavlja s pravnimi sredstvi in z razlogi, ki so za to predvideni v zakonu, ni pa njeno nezadovoljstvo razlog, ki bi utemeljevalo prenos pristojnosti.

Izrek

Predlog za prenos pristojnosti za odločanje na prvi in pritožbeni stopnji se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je 21.6.2004 pri Okrajnem sodišču v Piranu vložila tožbo zaradi motenja posesti in hkrati predlagala izdajo začasne odredbe s prepovedjo toženki, da na sporno nepremičnino pošilja svoje predstavnike in delavce, izvaja kakršnakoli dela na njej, predlagala pa je tudi določitev denarne kazni za primer vsake kršitve v višini 1,000.000 SIT. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24.6.2004 zavrnilo predlagano začasno odredbo.

Tožnica v pritožbi proti temu sklepu predlaga tudi delegacijo pristojnosti za odločanje na pritožbeni stopnji in v nadaljnjem postopku še za odločanje na prvi stopnji. Svoj predlog utemeljuje s trditvami, da je izpodbijani sklep površen, da se iz nje norčuje in zato predstavlja vzorčen primer pristranskega odločanja. To tožnice niti ne preseneča, saj je proti razpravljajočemu sodniku sprožila kazenski postopek zaradi njegovega ravnanja v drugi zadevi in predlagala prenos pristojnosti. S takim predlogom je v kazenski zadevi proti policistu že uspela. Enak predlog je vložila še v nekaterih drugih kazenskih in pravdnih zadevah okrajnih sodišč v Kopru in Piranu ter Okrožnega sodišča v Kopru, ker je v postopkih doživela diskriminacijo in nepravilno postopanje v njeno škodo.

Zlasti v sporih med njo in sedanjo toženko ni poštenega sojenja, saj toženko zastopa lokalno vplivna odvetniška pisarna. Višje sodišče v Kopru je obremenjeno z močnimi sorodstvenimi povezavami s to pisarno, je pa tudi sicer prav v sporih med sedanjima pravdnima strankama zelo sporno odločalo. Ker je tožnica obvestila vrhovno sodišče o hudih nepravilnostih v več zadevah, je absurdno pričakovati, da bo o tej pritožbi neobremenjeno odločilo.

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče lahko na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004 - UPB2; ZPP) na predlog stranke ali sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Tožničine povzete trditve iz predloga za prenos pristojnosti skušajo utemeljiti drug tehten razlog iz navedene zakonske določbe, vendar niso utemeljene. Celo sodišče kot institucija ne more biti pristransko, to je lahko le posamezen sodnik. Za preprečitev pristranskega odločanja sodnika zakon ureja drugo sredstvo v 70. členu ZPP, ki pride v poštev tudi pri sorodstvenih povezavah sodnika s stranko ali pooblaščencem in pri neposrednih sporih med sodnikom in stranko. Tožničino pavšalno zatrjevanje, da kar vsi sodniki z območja Višjega sodišča v Kopru in sodniki tega pritožbenega sodišča v njenih zadevah pristransko odločajo, ne more biti uspešno. Tožničin uspeh s predlagano delegacijo v kazenski zadevi zoper policista ne pomeni, da so zato utemeljeni tudi njeni nadaljnji predlogi za prenos pristojnosti v drugih zadevah. Svoje nezadovoljstvo z odločitvami prvostopenjskih in pritožbenih sodnikov, ki naj bi bile diskriminatorske in nepravične, lahko tožnica uveljavlja s pravnimi sredstvi in z razlogi, ki so za to predvideni v zakonu, ni pa njeno nezadovoljstvo razlog, ki bi utemeljevalo prenos pristojnosti. Zato je vrhovno sodišče njen neutemeljen predlog zavrnilo.