Jedro

Neutemeljen je predlog za izdajo začasne odredbe, ki se nanaša na razporeditev tožnice na konkretno delovno mesto. Sodišče niti s sodbo niti z začasno odredbo ne more razporediti delavca na konkretno določeno delovno mesto pri delodajalcu, ker je takšno razporejenje delavcev v izključni pristojnosti delodajalca. V primeru spora glede razporeditve delavca na drugo delovno mesto sodišče presoja, ali je bil postopek razporeditve izveden v skladu z veljavnimi delovnopravnimi predpisi, oz. ali je bil delavec razporejen na ustrezno delovno mesto. Če je bil postopek razporeditve nezakonit, lahko sodišče sporno odločitev delodajalca razveljavi in naloži delodajalcu, da takega delavca razporedi na delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim.

Izrek

1. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: "1. Tožena stranka je dolžna tožnici obračunati in izplačati razliko v plači, ki ji je nastajala od 31.5.2002 dalje zaradi nezakonite razporeditve, z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti vsakokratne mesečne plače dalje do plačila. 2. Tožena stranka je dolžna tožnico razporediti na delovno mesto vodja negovalne enote oddelkov ..., oziroma drugo delovno mesto v zavodu, ki ustreza stopnji njene strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim oziroma na delovno mesto h kateremu daje Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije v Zavodu .... soglasje. 3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini sodnih taks", zavrne. 2. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške za pritožbo v višini 10.000,00 SIT, v 8 dneh in pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo toženi stranki, da tožnici za čas od 31.5.2002 dalje zaradi nezakonite razporeditve obračuna in izplača razliko v plači z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakokratne mesečne plače dalje do plačila in da jo razporedi na delovno mesto vodje negovalne enote oddelka ... oz. na drugo delovno mesto pri toženi stranki, ki ustreza stopnji njene strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim oz. na delovno mesto, h kateremu daje Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije v Zavodu ... soglasje. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka in predlaga njegovo razveljavitev, podrejeno pa delno zavrženje in delno zavrnitev predloga tožnice oz. njegovo zavrnitev v celoti. V pritožbi navaja, da je 1. tč. izpodbijanega sklepa, v katerem se toženi stranki nalaga, da je dolžna tožnici obračunati in izplačati razliko v plači od 31.5.2002 z zakonitimi zamudnimi obrestmi, neizvršljiv, ker ni konkretiziran. Poleg tega tožnica zaradi sporne razporeditve ni bila prikrajšana pri plači, saj z odločbo z dne 31.5.2002 ni prišlo do spremembe tarifne skupine, količnikov in ostalih meril za izračun plače. Ker je sodišče prve stopnje z začasno odredbo odločilo o zahtevku, ki je že predmet zahtevka glede glavne stvari, je neutemeljena tudi 2. tč. izpodbijanega sklepa, s katero je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki, da tožnico razporedi na konkretno oz. ustrezno delovno mesto ob soglasju sindikata tožene stranke. Po stališču tožene stranke sicer sploh niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, saj tožnica ni verjetno izkazala nevarnosti, da bo uveljavitev njene terjatve zaradi toženkinega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s toženkinim premoženjem onemogočena ali precej otežena, niti ni izkazala za verjetno, da bi tožena stranka s predlagano začasno odredbo pretrpela le neznatno škodo. Pritožba je utemeljena. Iz predloga za izdajo začasne odredbe je razbrati, da predlaga tožnica izdajo začasne odredbe tako v zvezi z njeno razporeditvijo na drugo delovno mesto kot v zvezi z razliko v plači, kar pomeni, da je s tem predlogom za izdajo začasne odredbe želela zavarovati svojo nedenarno in denarno terjatev. Na podlagi 1. odst. 19. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94, 20/98 - v nadaljevanju ZDSS) lahko sodišče med postopkom tudi po uradni dolžnosti izda začasne odredbe, ki se uporabljajo v izvršilnem postopku, da se prepreči samovoljno ravnanje ali odvrne nenadomestljiva škoda. Začasne odredbe spadajo med pravna sredstva, s katerimi se zavaruje terjatev, zato z njimi dolžniku praviloma ni mogoče nalagati ravnanj, ki pomenijo obenem izpolnitev ali delno izpolnitev tožbenega zahtevka. Z začasno odredbo se namreč zavaruje obstoječe stanje pred takšnimi spremembami, ki bi nastale tekom sodnega postopka in ki bi predlagatelju začasne odredbe, ki bi v sodnem postopku uspel, onemogočale kasnejšo izvršbo. Začasna odredba tako ne sme biti takšna, da bi pomenila že vsebinsko odločitev o glavni stvari. V primeru, da je predlog za izdajo začasne odredbe istoveten s tožbenim zahtevkom, je tak predlog nedopusten. V zvezi z delom tožbenega zahtevka tožnice in predlogom za izdajo začasne odredbe, ki se nanaša na razporeditev tožnice na konkretno delovno mesto, pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče niti s sodbo niti z začasno odredbo ne more razporediti delavca na konkretno določeno delovno mesto pri delodajalcu, ker je takšno razporejenje delavcev v izključni pristojnosti delodajalca. V primeru spora glede razporeditve delavca na drugo delovno mesto sodišče presoja, ali je bil postopek razporeditve izveden v skladu z veljavnimi delovnopravnimi predpisi, oz. ali je bil delavec razporejen na ustrezno delovno mesto. Če je bil postopek razporeditve nezakonit, lahko sodišče sporno odločitev delodajalca razveljavi (seveda ob predpostavki, da je delavec neuspešno izpodbijal razveljavitev pri pristojnih organih delodajalca) in naloži delodajalcu, da takega delavca razporedi na delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim. Ker torej takšne začasne odredbe, kot jo je v svojem predlogu oblikovala tožnica, z ozirom na zgoraj navedeno ni mogoče izdati, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. K temu pritožbeno sodišče dodaja, da bo lahko tožnica tekom postopka podala nov predlog za izdajo začasne odredbe, ki bo namenjen zavarovanju njenih terjatev, katere vtožuje v tem individualnem delovnem sporu (pri čemer tak predlog ne bi smel biti identičen tožbenemu zahtevku tožnice oziroma delu njenega tožnikovega oddelka). Za utemeljitev tega predloga bo morala tožnica izkazati enega od pogojev iz 1. odst. 19. čl. ZDSS in pogoje, ki jih za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve določa 270. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 - v nadaljevanju ZIZ), za zavarovanje nedenarne navedene terjatve pa 272. čl. ZIZ. V zvezi z navedenim pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi bilo možno sporno razporeditev tožnice opredeliti tudi kot samovoljno ravnanje tožene stranke, ki bi predstavljalo podlago za izdajo začasne odredbe glede na določbo 1. odst. 19. čl. ZDSS, kolikor bi se v postopku izkazalo, da je prišlo do te razporeditve zaradi sindikalne dejavnosti tožnice. Sodišče prve stopnje se do tega v izpodbijanem sklepu sicer ni posebej opredeljevalo. Delodajalčeva samovolja je podana, če ravna očitno protipravno in nezakonito oziroma grobo krši predpise. Po 3. odst. 5. čl. Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93 - v nadaljevanju ZDR) sindikalnega poverjenika v času trajanja njegove funkcije kot tudi po njenem preteku, v roku, določenem s kolektivno pogodbo, zaradi sindikalne dejavnosti, brez soglasja sindikata med drugim ni mogoče razporediti na drugo delovno mesto. Po 1. odst. 2. tč. IV. poglavja Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (Ur. l. RS, št. 15/94, 57/95, 19/96, 40/97, 56/98, 39/99, 102/00, 62/01 - v nadaljevanju panožna kolektivna pogodba) uživa sindikalni zaupnik zaradi sindikalne dejavnosti delovnopravno imuniteto, pri čemer 2. in 3. odst. citirane točke IV. poglavja panožne kolektivne pogodbe med drugim določata, da odločitev pooblaščenega delavca ali organa zavoda o razporeditvi sindikalnega zaupnika na drugo delovno mesto brez pisnega soglasja sindikata nima pravnega učinka, prav tako pa brez soglasja sindikata sindikalnemu zaupniku ni mogoče znižati plače. Pisno soglasje k razporeditvi sindikalnega zaupnika je sindikat dolžan dati v 8 dneh. Če se v tem roku ne opredeli, se šteje, da je soglasje dal, če pa soglasje odkloni (če oceni, da je razporeditev oziroma drugi manj ugoden položaj sindikalnega zaupnika posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika), lahko pooblaščeni delavec ali organ zavoda sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme v zvezi s tem je na zavodu. Ker je tožena stranka s svojo pritožbo uspela, ji je dolžna tožnica povrniti priglašene pravdne stroške za sestavo pritožbe po 4. tč. tar. št. 21 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) v višini 100 točk po OT, kar ob upoštevanju vrednosti odvetniške tarife v času odločanja (100,00 SIT) znaša 10.000,00 SIT.