Jedro

Sodišča morajo pri svojih odločitvah upoštevati tudi določbo zadnje alineje 74. člena ZDZdr, ki jim nalaga upoštevanje predpisov s področja socialnega varstva. Pri tem so mišljeni predvsem Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije, Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev ter Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. Dejstvo je, da so vsi socialno varstveni zavodi, ki bi sicer prišli v poštev za namestitev nasprotne udeleženke, polno zasedeni. To pa narekuje ustrezno primerjavo njihove obremenjenosti.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotna udeleženka sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda za obdobje enega leta od dneva sprejema.

2. Zoper takšno odločitev se pritožujeta nasprotna udeleženka in Socialno varstveni zavod H. Nasprotna udeleženka po svoji zagovornici uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Poudarja, da se še vedno zdravi na t. i. odprtem oddelku, kar pa še ne pomeni, da je akutno zdravljenje zaključeno. Razlog odpusta z oddelka pod posebnim nadzorom je prostorska stiska, kar je splošno znano, ne pa izboljšanje njenega zdravstvenega stanja. Izpostavlja mnenje izvedenca dr. K., da mora stalno uživati zdravila in hoditi na kontrolne preglede. Sodišče je spregledalo mnenje Socialno varstvenega zavoda H. z dne 13. 10 2018, v katerem je pojasnjeno, da so pri njih nameščene osebe z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedénja, da so prezasedeni in da bi morali nasprotno udeleženko namestiti v dnevni prostor, ki je pod video nadzorom, brez sanitarij in zasebnosti. Takšna situacija je nesprejemljiva in pomeni kršitev človekovih pravic.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne predlog za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Socialno varstveni zavod H. uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Poudarja, da je že v svojem mnenju opozoril na neizpolnjenost vseh pogojev iz prvega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju: ZDZdr) za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek. V konkretnem primeru niso podani pogoji iz šeste alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr. Ta napotuje na izpolnjenost drugih pogojev za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. O izpolnjevanju tovrstnih pogojev se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Čeprav je pridobilo mnenja štirih socialno varstvenih zavodov, je izostala dokazna ocena o njihovi ustreznosti za namestitev. Za mnenje tudi ni bil zaprošen Dom upokojencev I., enota M., ki ima varovani oddelek. Izvedenec je podal neresnične, zavajajoče in nestrokovne podatke o Socialno varstvenem zavodu H. Ta nikoli ni imel stanovanjske skupine v L. ali njeni bližini, prav tako pa tudi nima ločenega varovanega oddelka za ženske. Izmed vseh omenjenih socialno varstvenih zavodov je nasprotni udeleženki najbližji Dom N. V vseh drugih varovanih oddelkih omenjenih socialno varstvenih zavodov imajo bistveno manjše število preseženih oseb. Na oddelku je nameščenih 17 žensk, kar pomeni, da je zasedenost 141,67 %, zato jim morajo urejati zasilna ležišča v dnevni sobi. Na dan 18. 12. 2018 bodo kapacitete zasedene 150 % in bo šest stanovalk brez najosnovnejših pogojev za bivanje. V pogojih prezasedenosti se bistveno zoži osebni življenjski prostor varovanih oseb, stiki so pogostejši in intenzivnejši, obvladljivost se zmanjša. Pritožnik poudarja, da je varovani oddelke popolnoma zaseden oz. prezaseden, zato ne morejo in ne smejo sprejeti več oseb, kot je predpisano (ne več kot 12 oseb v bivalni enoti), saj v nasprotnem primeru ne bodo mogli zagotavljati varnosti, predpisane s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije. Prvostopenjsko sodišče bi se moralo zavedati dejstva, da je v Socialno varstvenem zavodu H. največja koncentracija oseb z najhujšimi oblikami motenj osebnosti in vedenja v Sloveniji.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče odločitev prvega sodišča razveljavi in mu zadevo vrne v ponovno odločanje.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Določbe ZDZdr v 73. do 79. členu urejajo postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda se lahko izvede s privolitvijo osebe ali brez nje, v vsakem primeru pa morajo biti izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDZdr v 74. členu. Ta določa, da se oseba sprejme v varovani oddelek s privolitvijo, (1) če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, (2) če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki jo ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, (3) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (4) če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja, (5) če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje ali četrte alineje ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi), (6) če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva. Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka prejšnjega člena, v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča (prvi odstavek 75. člena).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nasprotna udeleženka zaradi hude kronične duševne motnje (paranoidna shizofrenija) nujno potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju v domačem okolju oz. na drug način ni mogoče zagotoviti. Akutno bolnišnično zdravljenje je zaključeno, nasprotna udeleženka pa ni sposobna samostojnega življenja, saj je nekritična do nujnosti jemanja zdravil. Ima moteno obvladovanje svojega ravnanja, ob odsotnosti jemanja zdravil pa agresivne izpade ter moteno presojo realnosti. Izven varovanega oddelka bi bilo njeno življenje in zdravje ogroženo, v preteklosti pa je bila zaradi posledic svoje duševne bolezni že verbalno in fizično agresivna do svojcev.

7. Pritožba Socialno varstvenega zavoda H. zgoraj izpostavljenim ugotovitvam sodišča prve stopnje konkretizirano niti ne oporeka. Svojo ost usmeri v odsotnost razlogov o izpolnjevanju pogojev iz šeste alineje 74. člena ZDZdr. Pritožnik zatrjuje, da so njegove kapacitete že (prekomerno) presežene, zanika obstoj enot stanovanjske skupnosti v L. in njihovo ločenost po spolu.

8. Nasprotna udeleženka poleg neustreznosti Socialno varstvenega zavoda H. opozarja tudi na neizpolnjenost pogoja iz prve alineje 1. odstavka 74. člena ZDZdr. Poudarja, da akutno bolnišnično zdravljenje še ni zaključeno. Slednjemu pritožbeno sodišče ne more slediti, saj je iz mnenja izvedenca dr. K., ki mu pritožba niti ne oporeka, moč izluščiti, da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno. Izvedenec je namreč ugotovil, da je pri nasprotni udeleženki še zmeraj prisotna simptomatika, kot je bila ob sprejemu v bolnišnico, vendar v milejši obliki in je ni več mogoče pozdraviti, tako da so sedanji simptomi preostanek, ki je na terapijo že odporen. Meni, da se bo njeno stanje po odpustu iz bolnišnice ponovno poslabšalo zaradi njenega nekritičnega odnosa do jemanja zdravil, zato edino možnost vidi v namestitvi na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Ni razloga, da pritožbeno sodišče mnenju izvedenca ne bi sledilo, saj pritožba ne ponudi relevantnih dokazov, ki bi vzbudili dvom v njegovo pravilnost oz. strokovnost. 9. V sodni praksi je utrjeno stališče, da v primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, slednji ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorskih in kadrovskih zmožnosti. V nasprotnem primeru bi bilo izvajanje ukrepov iz 74. in 75. člena ZDZdr neizvedljivo. Takšni primeri sicer odpirajo vprašanje sistemske pomanjkljivosti obravnave oseb z duševno motnjo v primerih namestitve v socialno varstvenem zavodu po odredbi sodišča, s tem pa tudi pomembna ustavnopravna vprašanja, na kar je opozorilo Ustavno sodišče v sklepu Up-93/18 z dne 18. 10. 2018. 10. Sodišča morajo pri svojih odločitvah upoštevati tudi določbo zadnje alineje 74. člena ZDZdr, ki jim nalaga upoštevanje predpisov s področja socialnega varstva. Pri tem so mišljeni predvsem Pravilnik o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije, Pravilnik o standardih in normativih socialno varstvenih storitev ter Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva. Glede navedenega pa pritožba odločitvi utemeljeno očita odsotnost razlogov. Prvo sodišče je socialno varstveni zavod na predlog izvedenca med drugim izbralo tudi zato, ker naj bi imel enoto stanovanjske skupnosti v L. ter po spolu ločene varovane enote. Pritožnik navedenim ugotovitvam prvega sodišča odločno nasprotuje, kar narekuje njihovo preverbo v ponovljenem postopku. Dejstvo je, da so vsi socialno varstveni zavodi, ki bi sicer prišli v poštev za namestitev nasprotne udeleženke, polno zasedeni. To pa, upoštevaje prej izpostavljeno določbo zadnje alineje 74. člena ZDZdr, narekuje ustrezno primerjavo njihove obremenjenosti. Šele na podlagi tovrstne analize ter preverbe podatkov, ki jih pritožba izpostavlja, bo možna končna odločitev o namestitvi nasprotne udeleženke v ustrezni socialno varstveni zavod.

11. Pritožbeno sodišče je glede na naravo zadeve, načelo ekonomičnosti in nujnosti ter hitrost postopka, ob upoštevanju že izvedenih dokazov pred sodiščem prve stopnje, ocenilo, da dopolnitev postopka pred istim sodiščem odločanja v zadevi ne bo bistveno zavlekla ter stranki s tem ne bo kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Izpodbijano odločitev je v skladu s 3. točko 365. člena v zvezi s 355. členom ZPP in s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

**Pravni pouk:** Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vložijo pridržana oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik ali skrbnik, zakonec oz. oseba, s katero pridržana oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, sorodnik v ravni vrsti ali stranski vrsti do drugega kolena ter zdravstvena organizacija, v kateri je pacient. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 3 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Pritožba se šteje za pravočasno, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Pritožba mora vsebovati naslednje sestavine: navedbo sklepa zoper katerega se vlaga; izjavo, ali se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu; pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP). Če pritožba navedenih sestavin ne bo vsebovala ali če bo nerazumljiva ali če ne bo vsebovala vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, sodišče vložnika ne bo pozivalo, naj jo popravi ali dopolni po 108. členu ZPP, ampak bo pritožbo zavrglo (336. člen ZPP). Če je pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, se pritožba kot nedovoljena zavrže (2. odstavek 89. člena ZPP). Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oz. odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče RS.