Jedro

Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod št. ZSV 930/2013. Iz obrazložitve izhaja, da je postaja prometne policije Maribor tožniku izdala plačilni nalog zaradi storitve prekrška po sedmem odstavku 58. člena in sedmem odstavku 110. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, četrtem odstavku 42. člena Zakona o motornih vozilih in osmem odstavku 50. člena Zakona o voznikih. Tožnik je zoper ta plačilni nalog vložil zahtevo za sodno varstvo, zadeva pa se sedaj obravnava pred Okrajnim sodiščem v Mariboru. Tožniku se očita, da je v križišču pri zavijanju v levo izsilil prednost nasproti vozečemu vozilu, zaradi česar je prišlo do trčenja vozil, nato pa prosilec ni počakal na kraju nesreče, ampak je s kraja odšel. Ugotovljeno je bilo, da ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja ter da je vozil vozilo, na katerem so bile nameščene izrabljene pnevmatike. V postopku zaslišan udeleženec v prometni nesreči in priča sta skladno izpovedala, da je do trčenja prišlo, ker tožnik ni upošteval, da ima prednost nasproti vozeče vozilo, čeprav sta oba imela zeleno luč. Do trčenja je tako prišlo zato, ker je tožnik izsilil prednost. Oba sta tudi povedala, da je tožnik po trčenju zapustil kraj nesreče. Tožnik svojega zagovora ni podal, predlagal pa je zaslišanje dveh prič.

Na osnovi navedenega organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh v navedenem postopku. Iz opisa dogodka je razvidno, da je prosilec v križišču zavijal v levo in pri tem trčil v vozilo, ki je vozilo naravnost po prednostni cesti, kar je potrdila tudi priča, katere izpovedba je prepričljiva in v skladu z izpovedbo udeleženca nesreče. Ker tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) njegovo prošnjo zavrnil. Tožnik v vloženi tožbi navaja, da prosi za brezplačno pravno pomoč zaradi prometne nesreče, saj je socialni problem. Zatrjuje, da so policijski zapisniki nepopolni, zato potrebuje odvetnika. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: V predmetni zadevi tožnik prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči za obrambo z zagovornikom v postopku o prekršku. V postopku o prekršku se lahko obdolženec zagovarja sam ali po zagovorniku (90. člen Zakona o prekrških – v nadaljevanju ZP-1). Če obdolženec v takšnem postopku zaprosi za brezplačno pravno pomoč, se o tem odloča v skladu z določili ZBPP.

ZBPP v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo finančnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ugotovil, da tožnik v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh. Pri tem je upošteval okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč je tako pretehtal vse za odločitev relevantne okoliščine in tudi po presoji sodišča pravilno zaključil, da v predmetni zadevi niso izpolnjeni pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči tožniku.

Po obrazloženem je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.