Jedro

Ker je bil izvršilni postopek ustavljen v posledici upnikovega dispozitivnega ravnanja, ne pa v posledici ugotovitve, da je bila v tem postopku terjatev poplačana, dolžnik nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve sodišča prve stopnje o delni zavrnitvi njegovega ugovora po izteku roka, saj tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega področja.

Izrek

Pritožba se zavrže kot nedovoljena.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugovoru dolžnika po izteku roka ugodilo in izvršilni postopek ustavilo za dne 23. 8. 2013 plačanih 4.541,30 EUR ter za dne 26. 8. 2013 plačanih 1.551,23 EUR, v preostalem delu pa je ugovor dolžnika zavrnilo kot neutemeljen (I. točka izreka), odločilo je, da upnik sam trpi stroške ugovornega postopka (II. točka izreka) ter izvršilni postopek ustavilo (III. točka izreka).

2.

Zoper navedeno odločitev se je pravočasno pritožil dolžnik iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 2. točki prvega odstavka 338. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču prve stopnje očita nestrokovno delo tekom predmetnega postopka ter v zvezi s tem opozarja, da k dopisu z dne 25. 9. 2013, s katerim ga je sodišče poučilo, da na dan 25. 9. 2013 njegov dolg znaša še 31,70 EUR, obračun terjatve upnika ni bil predložen. Nadalje opozarja, da iz 6. točke obrazložitve sklepa Višjega sodišča v Celju z dne 23. 3. 2016 izhaja, da mora sodišče prve stopnje odločiti o dolžnikovem ugovoru po izteku roka z dne 23. 8. 2013, v predmetnem sklepu pa je v uvodu zapisano, da se odloča o ugovoru po izteku roka z dne 26. 8. 2013. Sodišču očita, da v sklepu ni razlogov o tem, da je dolžnikov dolg v celoti poravnan. Pri tem izpostavlja, da se sodišče sklicuje na izračun dolga po verificiranem programu izračuna obresti RS, ki ga še do danes ni prejel. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3.

Pritožba ni dovoljena.

4.

Pravno sredstvo je dopustno, če je dovoljeno, če je bilo vloženo pravočasno in podano v zakoniti obliki, če ga je podala upravičena oseba, ki se pravnemu sredstvu ni odpovedala ali ga umaknila, ter če je podana pravovarstvena potreba oz. pravni interes. Pravni interes je tako predpostavka za dopustnost pravnega sredstva, podan pa je tedaj, kadar ima vlagatelj pravnega sredstva izdano zoper sebe neugodno odločbo oziroma kadar bi mu pritožba, če bi se izkazalo, da je utemeljena – prinesla konkretno in neposredno pravno korist. Iz navedenega izhaja, da ima pravni interes za pritožbo tisti, čigar položaj bi se z odločbo višjega sodišča izboljšal (Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 351 in 352).

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločitev v III. točki izreka sprejelo v posledici upnikovega umika izvršilnega predloga.

6. Umik predloga za izvršbo je v skladu s 43. členom ZIZ dispozitivno dejanje upnika, na podlagi katerega sodišče ustavi postopek, brez dolžnikove privolitve (z izjemo primera umika predloga za izvršbo pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine). Drugi odstavek 43. člena ZIZ predpisuje ustavitev postopka, ne glede na stanje, v katerem je v času izjave o umiku, zaradi česar odločitev na pomeni vedno tudi konca izvršilnega postopka. Če sodišče pred umikom predloga za izvršbo oziroma izdajo sklepa o ustavitvi postopka še ni odločilo o vloženih pravnih sredstvih, se lahko ustavitev postopka nanaša le na opravo izvršbe, na pa tudi na fazo odločanja o pravnih sredstvih. Postopek se v takšnem primeru konča šele s pravnomočno odločitvijo o vseh vloženih pravnih sredstvih.

7. V konkretnem primeru je bilo o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi, vloženem pred umikom predloga za izvršbo, odločeno hkrati z odločitvijo o upnikovem umiku izvršilnega predloga. Odločitev v izpodbijani III. točki izreka sklepa torej pomeni le konec oprave izvršbe za izterjavo denarne terjatve, kar je v dolžnikovo korist in glede oprave izvršbe v tej fazi postopka zase izboljšanja pravnega položaja ne more doseči. Zato mu pravni red pravice do pritožbe ne daje.

8. V posledici potrditve odločitve o ustavitvi izvršilnega postopka, pa je odpadel pravni interes dolžnika za izpodbijanje I. točke izreka napadenega sklepa, ker tudi morebitna ugoditev pritožbi za pritožnika ne bi pomenila izboljšanja pravnega položaja (ne gre za odločitev o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki bi lahko imela za posledico razveljavitev sklepa o izvršbi, dolžnik stroškov ugovora po izteku roka ni priglasil, stroški odgovora na ugovor pa niso bili naloženi dolžniku v plačilo), saj je izvršilni postopek ustavljen v posledici upnikovega dispozitivnega ravnanja, ne pa v posledici ugotovitve, da je bila v tem postopku izterjevana terjatev poplačana. V kolikor dolžnik meni, da je preplačal upnikovo terjatev, mu je pravica do sodnega varstva varovana z možnostjo nasprotne izvršbe po 67. členu ZIZ oziroma možnostjo pravde iz naslova neupravičene obogatitve, pri tem pa ima dolžnik za ugotovitev obsega preplačila pravico do vpogleda v spis (150. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo, je ta nedovoljena (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ), zato jo je višje sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo.