Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Začetek postopka prisilne poravnave nujno še ne pomeni nedovoljenost postopka izvršbe v poplačilo ali v zavarovanje. ZPPSL v 36. čl. sicer določa pravilo, po katerem od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni več mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje. V tretjem in četrtem odstavku pa določa izjeme, kdaj se pravilo iz prvega odstavka ne uporabi. Po tretjem odstavku velja taka izjema za izločitvene upnike in za tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila ali zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave, po četrtem odstavku pa izjema za upnike iz drugega odstavka 160. člena ZPPSL, to so dolžnikovi delavci, ki imajo do dolžnika privilegirane terjatve.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika za izvršbo. Upnik v pravočasni in dovoljeni pritožbi proti sklepu sodišča prve stopnje uveljavlja razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Upnikova terjatev do dolžnika temelji na sklepu o potrditvi prisilne poravnave in sestoji iz terjatve 3. razreda (odpravnine, ki upniku pripada kot trajno presežnemu delavcu) v višini 432.006,60 SIT ter terjatve 4. razreda (kar je neizplačani lastniški delež v kapitalu dolžnika) v znesku 166.613,58 SIT, skupaj 598.620,18 SIT. Ti dve terjatvi sta bili v postopku prisilne poravnave v letu 1997 že prijavljeni in priznani s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.št. St 21/97. V smislu tretjega in četrtega odstavka 36. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS, št. 67/93, 39/97 in 52/99, v nadaljevanju ZPPSL) se ti dve terjatvi upoštevata privilegirano pred ostalimi terjatvi oziroma zanju ne velja omejitev iz prvega odstavka istega člena glede dovolitve izvršbe v poplačilo. Zaradi navedenega pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje. Pritožba je utemeljena. ZPPSL v 36. členu ureja razmerje med postopkom prisilne poravnave in izvršilnim postopkom. V prvem odstavku določa pravilo, po katerem od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni več mogoče dovoliti izvršbe v poplačilo niti izvršbe v zavarovanje. Vendarle zakon določa izjeme, kdaj se pravilo iz prvega odstavka ne uporabi. Po tretjem odstavku velja taka izjema za izločitvene upnike in za tiste ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila z izvršbo zaradi poplačila ali zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave, v četrtem odstavku pa zakon določa izjemo za upnike iz drugega odstavka 160. člena ZPPSL. To so dolžnikovi delavci, ki imajo do dolžnika privilegirane terjatve, naštete v štirih točkah navedene zakonske določbe. Privilegirane so zato, ker se ne izplačajo v skladu z osnovnim pravilom o sorazmernem poplačilu upnikov, ampak imajo prednost pred terjatvami ostalih upnikov. Ker začetek postopka prisilne poravnave nad dolžnikom nujno torej ne pomeni nedovoljenost postopka izvršbe v poplačilo, sodišče prve stopnje pa je upnikov predlog za izvršbo zavrnilo prav zaradi začetka postopka prisilne poravnave nad njegovim dolžnikom, je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje. V novem postopku bo potrebno predvsem ugotoviti, ali gre v obravnavani zadevi za izterjavo kakšne izmed terjatev, za katero velja zgoraj navedena izjema po tretjem ali četrtem odstavku 36. člena ZPPSL. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu 355. člena ZPP v zvezi z določilom 15. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje naj v nadaljevanju postopka odloči tudi o predlogu upnika za oprostitev plačila sodnih taks.