Jedro

Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti presoje pomena tožničine s priposestvovanjem pridobljene, a nevknjižene pravice na nepremičnini, kot ovire za izvršbo zaradi poplačila toženkine terjatve.

Izrek

Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti presoje pomena tožničine s priposestvovanjem pridobljene a nevknjižene pravice na nepremičnini kot ovire za izvršbo zaradi poplačila toženkine terjatve.

Obrazložitev

1. S sodbo sodišča prve stopnje, potrjeno s sodbo sodišča druge stopnje, je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku in izrečeno, da izvršba, ki se vodi na predlog tožene stranke na eni idealni polovici tožničinega stanovanja, ni dopustna in se ustavi. V pravnomočno končanem postopku sta sodišči ugotovili, da je tožnica kupila stanovanje 11. 12. 1997 (od Av. in Z. A., ki sta bila tedaj solastnika vsak do polovice), ga imela v dobroverni in zakoniti posesti od takrat dalje več kot 10 let in ga zato priposestvovala najpozneje januarja 2008 – torej še preden je bila 9. 5. 2008 na podlagi sklepa sodišča zaznamovana izvršba v korist upnice (sedanje toženke) glede njene terjatve zoper Av. A. Tožnica je vložila predlog za vpis lastninske pravice šele 15. 10. 2008, ko je bil sklep o izvršbi toženke kot upnice že zaznamovan v zemljiški knjigi. Sodišči sta že po izdaji odločbe Ustavnega sodišča Up-128/03 z dne 27. 1. 2005 sodili po vzoru iz odločb Vrhovnega sodišča II Ips 1015/2007, II Ips 264/2005 in II Ips 358/2007 ter zavzeli stališče, da ima tožničina na originaren način pridobljena lastninska pravica prednost pred pravico toženke do poplačila terjatve.

2. Toženka v predlogu za dopustitev revizije graja stališče sodišč prve in druge stopnje, ki po njenem mnenju dejansko derogira določbo drugega odstavka 44. člena Stvarnopravnega zakonika, po kateri pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme iti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. V obrazložitvi pravnomočne sodbe našteti judikati Vrhovnega sodišče se nanašajo na vprašanje kolizije originarno pridobljene skupne lastnine na skupnem premoženju zakoncev s pridobitvijo zastavne pravice v izvršbi. O možnosti širjenja takšnega stališča tudi na primere s priposestvovanjem originarno pridobljene vendar po malomarnosti upravičenca nevknjižene lastninske pravice pa potrditvah tožene stranke še ni sodne prakse Vrhovnega sodišča. 3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede pravnega vprašanja, smiselno predstavljenega v toženkinem predlogu in opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku in je zato v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena istega zakona).