Jedro

Novi a42.b člen ZIZ ureja delibacijski postopek priznanja in izvršitve po omenjeni Uredbi. Postopek za nepriznanje ali neizvršitev tuje sodne odločbe po četrtem odstavku 45. člena oziroma prvem odstavku 47. člena Uredbe je postopek, s katerim se napada tuj izvršilni naslov. Zaradi tega je predpisano, da se v primeru vložitve predloga za nepriznanje ali neizvršitev tuje sodne odločbe po četrtem odstavku 45. člena oziroma prvem odstavku 47. člena Uredbe, za kar je glede na 42.b člen ZIZ pristojno okrožno sodišče, ki odloča v delibacijskem postopku, določi, da je vložitev takšnega pravnega sredstva lahko razlog za omejitev izvršbe oziroma odlog izvršbe v skladu s prvim odstavkom 44. člena Uredbe. Glede na to je novela ZIZ-L dopolnila 71. člen ZIZ tako, da se razlogi za odlog na predlog dolžnika dopolnjujejo z novim razlogom - če je dolžnik vložil predlog za neizvršitev tuje sodne odločbe na podlagi pravnega akta EU, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, ki ne zahteva priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine kot pogoja za izvršitev tuje sodne odločbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik mora v osmih dneh povrniti upniku stroške pritožbenega postopka v znesku 821,30 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi zavrne, poleg tega pa je tudi odločilo, da mora dolžnik v osmih dneh povrniti upniku 821,30 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku osemdnevnega roka za izpolnitev.

2. Zoper ta sklep se je po svoji pooblaščenki pritožil dolžnik, in sicer zaradi nepravilno uporabljenega materialnega prava oziroma določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Pritožnik v pritožbi opozarja, da izpodbijani sklep posega v temeljne ustavne pravice dolžnika. Opozarja tudi na procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik ima namreč v Republiki Sloveniji pravico vložiti predlog za zavrnitev priznanja ali predlog za zavrnitev izvršitve tuje sodne odločbe. O tem predlogu odloča okrožno sodišče. V tej zvezi se pritožba sklicuje na določbo a42b. člena ZIZ. Konkreten izpodbijani sklep pa je izdalo okrajno sodišče po sodnici posameznici. Prav tako v postopku ni bilo upoštevano, da je imel dolžnik pravico podati odgovor zoper predlog upnika v roku 30 dni. Oporeka tudi plačilu stroškov upniku za odgovor na ugovor. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje pristojnemu sodišču. 3. Upnik je po svojem pooblaščencu podal odgovor na pritožbo in predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglasil je tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba dolžnika ni utemeljena.

5. Dvajseta sprememba in dopolnitev ZIZ (novela ZIZ-L) je začela veljati 25.3.2018. Ta novela vsebuje tudi določbo a42b. člena ZIZ, kjer je predpisano, da za izvedbo postopka izvršitve tuje odločbe, tuje poravnave oziroma tuje javne listine v Republiki Sloveniji po določbah Uredbe 1215/2012/EU ali Uredbe 606/2013/EU, pri kateri ni treba izvesti postopka priznanja in izvršitve, dolžnik oziroma zainteresirana oseba pa ima v Republiki Sloveniji pravico vložiti predlog za zavrnitev priznanja, predlog za odločitev, da ni razlogov za zavrnitev priznanja ali predlog za zavrnitev izvršitve tuje odločbe, tuje poravnave ali tuje javne listine, je pristojno okrožno sodišče. To zakonsko določbo je treba povezati z določbami Uredbe št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12.12.2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba). Ta Uredba, enako kot uredbe druge generacije, odpravlja postopek eksekvature v državi izvršbe kot pogoj za izvršitev tuje sodne odločbe, vendar za razliko od drugih uredb druge generacije dolžniku še vedno omogoča, da v državi izvršbe v nekem drugem postopku uveljavlja razloge za nepriznanje oziroma neizvršitev tuje sodne odločbe, ki so taksativno našteti v prvem odstavku 45. člena Uredbe.

6. Novi a42.b člen ZIZ ureja delibacijski postopek priznanja in izvršitve po omenjeni Uredbi. Postopek za nepriznanje ali neizvršitev tuje sodne odločbe po četrtem odstavku 45. člena oziroma prvem odstavku 47. člena Uredbe je postopek, s katerim se napada tuj izvršilni naslov. Zaradi tega je predpisano, da se v primeru vložitve predloga za nepriznanje ali neizvršitev tuje sodne odločbe po četrtem odstavku 45. člena oziroma prvem odstavku 47. člena Uredbe, za kar je glede na 42.b člen ZIZ pristojno okrožno sodišče, ki odloča v delibacijskem postopku, določi, da je vložitev takšnega pravnega sredstva lahko razlog za omejitev izvršbe oziroma odlog izvršbe v skladu s prvim odstavkom 44. člena Uredbe. Glede na to je novela ZIZ-L dopolnila 71. člen ZIZ tako, da se razlogi za odlog na predlog dolžnika dopolnjujejo z novim razlogom – če je dolžnik vložil predlog za neizvršitev tuje sodne odločbe na podlagi pravnega akta EU, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, ki ne zahteva priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe, sodne poravnave ali javne listine kot pogoja za izvršitev tuje sodne odločbe.

7. Iz tega razloga se nikakor ni mogoče pridružiti stališču pritožnika, da bi moralo v konkretnem primeru odločati okrožno sodišče. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je izpodbijani sklep pravilno izdalo okrajno sodišče, ki je pristojno za odločanje v izvršilnih zadevah. Prav tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ni vložil nobenega predloga za nepriznanje ali neizvršitev tuje sodne odločbe po četrtem odstavku 45. člena oziroma prvem odstavku 47. člena Uredbe. Razen omenjenega pritožbenega razloga dolžnik v svojem ugovoru zoper izdani sklep o izvršbi tudi ni navedel nobenega ugovornega razloga iz 55. člena ZIZ, poleg tega pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podan tudi noben ugovorni razlog, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 55. člena ZIZ).

8. V konkretnem primeru bi moral dolžnik predlagati pred pristojnim okrožnim sodiščem postopek za nepriznanje ali neizvršitev tuje sodne odločbe po četrtem odstavku 45. člena oziroma prvem odstavku 47. člena Uredbe. Šele ko bi dolžnik tak predlog vložil, bi lahko v skladu z določbo 10. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ vložil predlog za odlog izvršbe. Seveda bi dolžnik moral v tem delu izkazati za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo utrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku.

9. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, upoštevaje ob tem, da ni bilo zaslediti tudi nobene kršitve, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Prav tako ne drži pritožbeni očitek, da v postopku na prvi stopnji odgovor upnika na dolžnikov ugovor ni bil potreben. Tudi zato pritožbeno sodišče ni posegalo v odločitev o stroških izvršbe.

11. Dolžnik mora v osmih dneh povrniti upniku tudi stroške pritožbenega postopka, to je stroške za odgovor na pritožbo v višini 1100 odvetniških točk, 2 % za pavšalne materialne stroške in 22 % DDV na odmerjeno odvetniško nagrado, torej skupaj znesek 821,30 EUR.