Jedro

Pri določanju višine predujma za izvedenca je treba upoštevati določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog predlagatelja za sodno ureditev meje z dne 15. 10. 2013 šteje za umaknjen in se ta nepravdni postopek ustavi. Odločilo je še, da mora predlagatelj nasprotnima udeležencema v roku 15 dni plačati 536,29 EUR kot stroške tega nepravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je predlagatelju dne 12. 2. 2014 naložilo plačilo predujma za izvedenca geodetske stroke v znesku 5.000,00 EUR v roku 30 dni, z opozorilom, da v kolikor ne bo založen predujem za stroške izvedbe tega dokaza v roku, se bo štelo, da je predlog umaknjen. Predlagatelj je po svoji pooblaščenki sicer nasprotoval takšni oceni višine stroškov in predlagal, da mu sodišče dopusti, da v roku 15 dni ta strošek preveri, nato pa je zaključilo, da predlagatelj predujema ni plačala, zato se na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP šteje, da je predlog umaknil. Sodišče namreč brez izvedbe dokaza z izvedencem geodetske stroke, ne more odločiti o predlogu za sodno ureditev meje. Zato je odločilo, kot izhaja iz prve točke izreka sklepa sodišča prve stopnje. Nato je odločilo še o povrnitvi stroškov tega nepravdnega postopka.

Zoper takšno odločitev se pritožuje predlagatelj, po svojih pooblaščencih. Izpodbija sklep v celoti in sicer iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Predlagatelj najprej izpostavlja kršitev 25. člena Ustave RS. Sodišče je predlagatelja pozvalo, da za izvedenca geodetske stroke, ki je strokovna pomoč sodišču pri sodni določitvi meje, založi predujem v znesku 5.000,00 EUR. Sodišče je na naroku sprva imelo namen zahtevati 6.000,00 EUR, ker naj bila to okvirna cena, ki jo je sodišču sporočil izvedenec. V konkretnem primeru pa je sodišče s pozivom za plačilo enormnega predujma predlagatelju preprečilo, da bi o njegovi zahtevi po sodni ureditvi meje, odločilo sodišče. Sodno pot mu je sodišče preprečilo. To stališče bo predlagatelj zagovarjal tudi pred Ustavnim sodiščem. Nato navaja, da je sodišče zmotno zapisalo, da zahtevani predujem ni pretiran. Očitno gre za subjektivno oceno sodišča, ki pa nima podlage v materialnem predpisu. Nagrada izvedencev in cenilcev je pravno regulirana s Pravilnikom o sodnih izvedencih in cenilcih. Po tem pravilniku bi izvedencu pripadala nagrada 46,00 EUR za študij spisa za 50 strani, 46,00 EUR, za študij geodetske dokumentacije, katero pa si je po sodišču nameravano imenovani izvedenec preštudiral in pregledal že v pravdnem postopku, pa kljub temu znesek 46,00 EUR bistveno ne vpliva na višino nagrade, nadalje za pregled dokumentacije zelo zahtevno nad 5 ur, pripada izvedencu 230,00 EUR, za pisni izvid izjemno zahtevnega mnenja, pripada izvedencu znesek 459,00 EUR. Elaborat sodne ureditve meje se lahko primerja z mnenjem, pa če ga opredelimo za zelo zahtevnega in glede na dejstvo, da izvedenec nudi sodišču le strokovno pomoč, bi tako lahko izvedencu priznalo sodišče nagrado za najbolj zahtevno delo skupaj le okrog 1.000,00 EUR. Sodišče bi pri odmeri predujma moralo imeti v vidu Pravilnik in ob tem prosta presoja sodišča ne pride v poštev. Če bi sodišče predlagatelju naložilo plačilo razumne višine predujma, bi ga predlagatelj plačal. Znesek 5.000,00 EUR pa je znesek, ki ustreza vrednosti 1,5 ha pašniške površine za hribovito področje in kar sploh ni primerljivo z vrednostjo spornih ploskev, ki bi jih moralo sodišče urediti in kar ni opravičljivo v zvezi z že citiranim pravilnikom. Nadalje je sodišče prve stopnje, po mnenju pritožnikov napačno odmerilo stroške, nastale na prvi stopnji. Po mnenju pritožnikov znaša vrednost spora le 2.000,00 EUR in ne 4.000,00 EUR kot je določilo sodišče, zato se predlagajoča stranka pritožuje tudi zoper sklep o odmeri višine stroškov postopka. Znesek, kateri bi pripadal odvetniku je le okoli 389,00 EUR. Predlaga razveljavitev sklepa.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Po mnenju nasprotnega udeleženca, v konkretnem primeru ne gre za kršitev ustavne pravice predlagateljev iz 23. člena Ustave RS. Tudi ZNP, v 36. členu določa, da v kolikor predlagatelj v roku ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe dokazov z izvedencem ali cenilcem in v kolikor sodišče ne more odločiti brez izvedenca, se šteje, da je predlog umaknjen. Stranka bi lahko uveljavljala oprostitev plačila tega stroška, po Zakonu o brezplačni pravni pomoči. Sodišče tudi ni kršilo Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Sodišče je pred odreditvijo predujma za izvedbo dokazov z izvedencem, opravilo telefonski pogovor z izvedencem, kateri je podal okviren strošek predmetnega postopka, kar je v skladu s 53. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Poleg tega je potrebno poudariti, da je predujem zgolj založen in da bo sodišče šele naknadno izvedencu oziroma cenilcu določilo nagrado v skladu s tarifo, po pravilniku. Meni, da pritožba ni utemeljena in da tudi ni utemeljena v delu, kjer izpodbija prisojo stroškov tega nepravdnega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Tudi po zaključku sodišča druge stopnje, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je na naroku določilo, da se predlagatelju naloži plačilo predujma za izvedenca geodetske stroke v višini kar 5.000,00 EUR v roku 30 dni, z opozorilom, da v kolikor ne bo založen predujem za stroške izvedbe dokazov z izvedencem v tem roku, se bo štelo, da je predlog umaknjen. Pravna posledica je sicer pravilno zapisana, vendar pa predujem v višini 5.000,00 EUR, ni odmerjen v plačilo v skladu z materialno pravnim predpisom, to pa je Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Ta pravilnik je ustrezno, osnovno vodilo za odmerjanje višine za plačilo predujma, kajti v nasprotnem primeru lahko stranko zadane zelo huda posledica, kot je bilo to storjeno v konkretnem postopku, ko je sodišče predlog predlagatelja za sodno odreditev meje štelo za umaknjen in je nepravdni postopek ustavilo. Sodišče je nekritično sledilo dopisu izvedenca geodetske stroke, saj je le-ta podal oceno stroškov za izdelavo štirih elaboratov, za evidentiranje spremembe zemljiškega katastra na podlagi sodne odločbe, na znesek do 2.900,00 EUR. Sodišče je ta znesek potem brez, da bi ga materialno pravno kritično presojalo, zaokrožilo na 5.000,00 EUR. Da bi stranki ne bila onemogočena pravica do sodnega varstva, bi zato sodišče prve stopnje moralo v konkretnem primeru za določitev predujma uporabiti Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 in 1/2012). Sodišča v podobnih primerih uporabljajo ta pravilnik za določitev predujma in iz podobnih primerov je razvidno, da so sodišča za materialni strošek, to je za elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, z ostalimi materialnimi stroški odmerila na 288,00 EUR in 47,00 EUR materialnih stroškov. Pri tem pa pripada oziroma bo pripadla izvedencu tudi nagrada za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije, za pregled oziroma ogled, za potovanje na narok in nazaj, za ustno podajanje izvidov in mnenja in ostalo, kar vse skupaj, tudi po zaključku sodišča druge stopnje ne more predstavljati zneska 5.000,00 EUR. Zato naj sodišče prve stopnje, v nadaljevanju, ob uporabi ZNP ter Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih določi predujem, ki bo ustrezal nagradi in stroškom, vse v skladu z določbami Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ter z upoštevanjem drugih materialnih stroškov za izdelavo elaborata.

Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev o glavni stvari, je posledično razveljavilo tudi odločitev o nepravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji (3. točka prvega odstavka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 37 ZNP).

V nadaljevanju postopka, bo sodišče prve stopnje moralo slediti navodilom sodišča druge stopnje (člen 362 ZPP) in ustrezno materialnemu pravu določiti višino predujma, ki bo ustrezala kriterijem iz pravilnika, da ne bo strankam kršilo pravice do sodnega varstva.

Odločitev sodišča druge stopnje temelji na določbi člena 365 ZPP v zvezi s členom 37 ZNP, saj se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno.

Stranke nepravdnega postopka pritožbenih stroškov niso priglasile.