Jedro

Po oceni pritožbenega sodišča prepoved opravljanja (dovolitve in nadaljevanja) izvršbe zoper samostojnega podjetnika v stečaju ne velja samo v tistih primerih, ko gre za izterjavo neposlovnih (osebnih) terjatev dolžnika na premoženju, ki ga samostojni podjetnik pridobi po začetku stečajnega postopka, torej tistem premoženju, ki ne gre v stečajno maso. To pomeni, da bo upnica iz spornih nepremičnin lahko poplačana le v stečajnem postopku nad dolžnikom in še to ob pogoju, da je ločitveno pravico pravočasno prijavila.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izvršbo z dne 23.4.2004 zoper prvo dolžnico in drugega dolžnika, zoper tretjo dolžnico pa ga je zavrglo.

Proti tistemu delu sklepa, s katerim je zavrnjen predlog za izvršbo zoper drugega dolžnika in zavržen zoper tretjo dolžnico, je upnica vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur l. RS, št. 36/04-drugo uradno prečiščeno besedilo, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur. l. RS, št. 40/04-uradno prečiščeno besedilo).

Ne sprejema stališča sodišča prve stopnje, da v skladu z določbo 111. člena Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji - ZPPSL (Ur.

l. RS, št. 67/94 - 58/03) zaradi začetka stečajnega postopka nad drugim dolžnikom kot samostojnim podjetnikom, zoper njega ni mogoče dovoliti izvršbe. Drugi dolžnik je nepremičnine zastavil za tuj dolg kot fizična oseba in ne kot samostojni podjetnik že leta 1993, ko še ni imel registrirane dejavnosti samostojnega podjetnika, poleg tega pa splošno pravilo prepovedi izvršbe ne velja za izvršilne naslove, ki se nanašajo na zahtevke, katerih predmet ni terjatev, ki se poplača iz splošne stečajne mase. V obravnavanem primeru ne gre za terjatev, ki bi nastala pri opravljanju dejavnosti, zato ne gre za terjatev, ki bi zapadla v stečajno maso, poleg tega pa ima upnica terjatev zavarovano z zastavno pravico, kar pomeni, da terjatev nikakor ne spada v splošno stečajno maso. Zakon ne določa, da gre avtomatsko v stečajno maso zasebno premoženje dolžnika, tako da upniki, ki imajo terjatev do dolžnika kot fizične osebe, zoper fizično osebo ne bi mogli predlagati izvršbe. Nikjer ni zapisano, da bi morali upniki takšne terjatev sploh prijaviti v stečajno maso. V

111. in 137. členu ZPPSL ni določeno, da bi morali upniki fizične osebe, kljub temu, da nimajo terjatev, ki bi izvirala iz dejavnosti samostojnega podjetnika, te terjatve v stečaju prijaviti. Čeprav gre v skladu z določbo 104. člena ZPPSL v stečajno maso podjetnika njegovo celotno premoženje, ni moč trditi, da vsi ostali upniki ne morejo priti do poplačila po običajni poti. Sodišče bi predlog za izvršbo lahko zavrnilo šele potem, ko bi dolžnik v ugovoru dokazal, da gre za terjatev, ki izvira iz njegove dejavnosti. Drugačno stališče bi pomenilo priviligiranje stečajnih upnikov, ki imajo terjatev iz dejavnosti pred tistimi, ki imajo terjatev iz zasebnih razmerij. Kar zadeva zavrženje predloga za izvršbo pa upnik navaja, da se je rok za dopolnitev predloga za izvršbo, ki ga je sodišče določilo na soboto dne 9.10.2004, iztekel šele prvi delovni dan po tem roku, torej dne 11.10.2004. Ker je upnica tega dne s priporočeno pošiljko oddala zahtevano dopolnitev, je dopolnitev pravočasna.

Pritožbi prilaga popis poštnih pošiljk, oddanih dne 11.10.2004. Na podlagi zapisanega predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

V stečajno maso dolžnika, ki je podjetnik posameznik gre vse premoženje, ki ga je imel dolžnik ob začetku stečaja razen stvari in prejemkov iz tretjega odstavka 104. člena ZPPSL (četrti odstavek 104. člena ZPPPSL). Pri oblikovanju stečajne mase dolžnika samostojnega podjetnika ZPPSL ne razlikuje med premoženjem, ki ga je stečajni dolžnik, pridobil pred začetkom opravljanja samostojne dejavnosti in tistim, ki ga je pridobil po tem trenutku, tudi ne med tem, ali je premoženje stečajnega dolžnika obremenjeno s pravicami tretjih. V stečajno maso gre, razen izjem iz tretjega odstavka 104. člena ZPPSL, vse premoženje dolžnika, ki ga ima ob trenutku začetka stečajnega postopka (ne pa tisto, ki ga pridobi po tem trenutku). Razlikovanje med splošno in posebno stečajno maso in splošno in posebno razdelitveno maso je posledica dejstva, da imajo posamezni upniki na posameznem premoženju, ki spada v stečajno maso, pravico do prednostnega poplačila - ločitveno pravico (prvi odstavek 131. in

132. člen ZPPSL). V obravnavanem primeru upnica do drugega dolžnika res nima terjatve iz naslova opravljanja dejavnosti, pač pa je hipotekarna upnica, ker je na dolžnikovih nepremičninah (glede katerih je predlagala izvršbo) pridobila zastavno pravico po določbi

251. c člena Zakona o izvršilnem postopku - ZIP (Ur. l. SFRJ, št. 20/78 do Ur. l. RS, št. 1-32/94) še preden se je nad drugim dolžnikom začel stečajni postopek in preden je dolžnik začel z opravljanjem dejavnosti samostojnega podjetnika. Drugi dolžnik je sporne nepremičnine zastavil za zavarovanje tujega dolga do upnice.

Splošno pravilo prvega odstavka 111. člena ZPPSL, po katerem po začetku stečajnega postopka ni mogoče opravljati (dovoliti ali nadaljevati) izvršb na dolžnikovo premoženje, uzakonja enega od vidikov načela koncentracije, po katerem lahko posamezen upnik po začetku stečajnega postopka doseže poplačilo svoje terjatve samo v stečajnem postopku. Omenjeno pravilo je logična posledica pravila iz četrtega odstavka 104. člena ZPPPSL. Izjema od splošnega pravila prepovedi opravljanja izvršb je določena v četrtem odstavku 111. člena ZPPSL, za tiste izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške stečajnega postopka in na obveznosti plačevanja takse za dejanja dolžnika. Splošno pravilo prepovedi opravlja izvršb velja za vse tejatve, ki se poplačjo iz splošne razdelitvene mase. Vprašanje, ki ga načenja pritožba je, ali velja tudi za ločitvene upnike, ki se poplačjo iz posebne (ločene) stečajne mase. Po oceni pritožbenega sodišča velja prepoved dovolitve in nadaljevanja izvršb tudi za takšne ločitvene upnike. Namreč tudi ločitveni upnik mora svojo (terjatev in) ločitveno pravico pravočasno prijaviti v stečajnem postopku (prvi in šesti odstavek 137. člena ZPPSL) in se enako kot navadni (nezavarovani) upnik poplača, ko je vnovčeno premoženje, na katerem obstaja v stečajnem postopku ugotovljena ločitvena pravica. O poplačilu ločitvenega upnika mora odločiti stečajni senat s sklepom o razdelitvi posebne stečajne mase ob smiselni uporabi določb o sklepu o glavni razdelitvi (163. člen ZPPSL). Po oceni pritožbenega sodišča prepoved opravljanja izvršbe zoper samostojnega podjetnika v stečaju ne velja samo v tistih primerih, ko gre za izterjavo neposlovnih (osebnih) terjatev dolžnika na premoženju, ki ga samostojni podjetnik pridobi po začetku stečajnega postopka, torej tistem premoženju, ki ne gre v stečajno maso. To pomeni, da bo upnica iz spornih nepremičnin lahko poplačana le v stečajnem postopku nad drugim dolžnikom in še to ob pogoju, da je ločitveno pravico pravočasno prijavila.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zavrglo predlog za izvršbo proti tretji dolžnici. Vsebina predloga za izvršbo (prvi odstavek 40. člena ZIZ) mora ustrezati določbi 105. člena ZPP (15. člen ZIZ), kar pomeni, da morajo izvršilni zahtevek z navedbo vrste in obsega obveznosti podpirati ustrezno navedena dejstva in dokazi. V obravnvanem primeru je bila dolžnica s sklepom z dne 12.8.2004 (red.

št. 23 spisa) pozvana na dopolnitev predloga za izvršbo, tako da predloži ločena obračuna terjatve po izvršilnih naslovih, v roku 8 dni. Na njen predlog je sodišče prve stopnje navedeni rok podaljšalo do dne 9.10.2004 (glej sklep na red. št. 26 spisa), in ker upnica do tega dne predloga ni dopolnila, v skladu z določbo četrtega odstavka

108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, njen predlog pravilno zavrglo. Čeprav se je navedeni rok iztekel šele dne 11.10.2004 ostaja dejstvo, da upnica po podatkih spisa predloga ni dopolnila niti tega dne niti kasneje (v spisu namreč ni dopolnitve vloge). S pritožbi priloženim potrdilom o oddaji poštne pošiljke na Okrajno sodišče v Kranju dne 11.10.2004 (priloga A13), ki ne vsebuje niti navedbe opravilne številke zadeve, upnica ni dokazala, da je s to poštno pošiljko oddala zahtevano dopolnitev vloge.

Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in ker ni po uradni dolžnosti upoštevanih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).