Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da A. A., ki ni zakoniti zastopnik tožene stranke, le-te ne more zastopati kot pooblaščenec. V tretjem odstavku 87. člena ZPP namreč določa, da je lahko v postopku pred okrožnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Tožena stranka (oziroma A. A.) pa ni zatrjevala, da bi A. A. izpolnjeval navedene pogoje. Zgolj dejstvo, da je A. A. na podlagi pooblastila zakonite zastopnice sodeloval v mediacijskem postopku, na navedeno ne vpliva, saj je mediacijski postopek ločen od pravdnega.

Ker je bilo sodišče prve stopnje o zdravstveni odsotnosti tožene stranke obveščeno samo ustno na naroku s strani A. A. in tako ni prejelo ustreznega zdravniškega potrdila kot ga predpisuje drugi odstavek 115. člena ZPP (tudi do same izdaje oziroma odprave izpodbijane sodbe ne), temveč je tožena stranka potrdilo sodišču posredovala šele v pritožbi, je ravnalo pravilno, ker opravičila ni upoštevalo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 373,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora tožena stranka tožeči v 15 dneh plačati 6.160,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 5. 2021 do plačila (I. točka izreka) ter 1.366,97 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugotovi, da tožbeni zahtevek ni utemeljen ter tožeči stranki naloži v plačilo stroške postopka ter pritožbene stroške, vse v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka v tej pravdi zahteva plačilo računa v višini 6.160,27 EUR za popravilo oziroma servis vozila v lasti tožene stranke. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo. Presodilo je, da je tožeča stranka dokazala utemeljenost tožbenega zahtevka, tožena stranka pa ni obrazloženo in z dokazi ugovarjala, temveč je zahtevku nasprotovala zgolj pavšalno. Na narok za glavno obravnavo tožena stranka ni pristopila, namesto nje je pristopil A. A., ki pa ni zakoniti zastopnik, niti ne more tožene stranke zastopati kot pooblaščenec, na kar je bila tožena stranka opozorjena z vabilom na glavno obravnavo.

6. Tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje očita, da je neutemeljeno sprejelo odločitev, da A. A. tožene stranke ni bil upravičen zastopati na sodišču, saj je predložil Pooblastilo z dne 17. 6. 2022, ki ga je podpisala zakonita zastopnica tožene stranke. A. A. pa je toženo stranko z dovoljenjem sodišča in Pooblastilom z dne 24. 2. 2022, zastopal že v postopku mediacije. Ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo zdravniškega opravičila za zakonito zastopnico tožene stranke, je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično pa je tudi dejansko stanje zmotno ugotovilo, saj je bila toženi stranki odvzeta možnost do konca prvega naroka za glavno obravnavo navajati dejstva in predložiti dokaze, kar bi A. A. na podlagi predloženega pooblastila tudi storil. 7. Navedene pritožbene navedbe so neutemeljene. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da A. A., ki ni zakoniti zastopnik tožene stranke, le-te ne more zastopati kot pooblaščenec. V tretjem odstavku 87. člena ZPP namreč določa, da je lahko v postopku pred okrožnim sodiščem pooblaščenec samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Tožena stranka je bila na to opozorjena z vabilom na pripravljalni oziroma prvi narok za glavno obravnavo (list. št. spisa 84). Tožena stranka (oziroma A. A.) pa ni zatrjevala, da bi A. A. izpolnjeval navedene pogoje. Zgolj dejstvo, da je A. A. na podlagi pooblastila zakonite zastopnice sodeloval v mediacijskem postopku, na navedeno ne vpliva, saj je mediacijski postopek ločen od pravdnega.

8. Neutemeljeno pritožba navaja tudi, da je sodišče prve stopnje prekršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ni upoštevalo zdravniškega potrdila, da se zakonita zastopnica tožene stranke zaradi bolezni ni mogla udeležiti naroka. Drugi odstavek 115. člena ZPP določa, da če stranka ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, hkrati pa mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Ker je bilo sodišče prve stopnje o zdravstveni odsotnosti tožene stranke obveščeno samo ustno na naroku s strani A. A. in tako ni prejelo ustreznega zdravniškega potrdila kot ga predpisuje drugi odstavek 115. člena ZPP (tudi do same izdaje oziroma odprave izpodbijane sodbe ne), temveč je tožena stranka potrdilo sodišču posredovala šele v pritožbi, je ravnalo pravilno, ker opravičila ni upoštevalo.

9. Ker se torej tožena stranka pripravljalnega in prvega naroka za glavno obravnavo brez opravičenega razloga ni udeležila, so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker naj bi bila toženi stranki odvzeta možnost, da do konca prvega naroka navaja dejstva in predloži dokaze. Kot nepomembne (in prepozne) pa se tako izkažejo tudi pritožbene navedbe v zvezi z dejstvi in dokazi, ki bi jih na prvem naroku predložil A. A. 10. Pritožba tožene stranke glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka, mora pa tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (154. in 165. člen ZPP). Le-te je pritožbeno sodišče odmerilo po priglašenem stroškovniku in v skladu z Odvetniško tarifo (OT). Potrebni stroški tožeče stranke za odgovor na pritožbo tako znašajo 500 točk za nagrado za redno pravno sredstvo (tar. št. 22/1 OT), 2 odstotka za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 odstotkov DDV na odvetniške storitve, skupaj 373,32 EUR. Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo stroškov posveta s stranko, pregleda listin in poročila stranki, ker te storitve nimajo narave samostojne storitve, ampak so že vključene v nagrado za sestavo vlog.1 1 Primerjaj VSL Sodba II Cpg 453/2020, VSL Sodba I Cpg 224/2020, VSL Sklep II Cp 1055/2018 in druge.