Jedro

Upnik ni zadostil pogojem določbe 1. odstavka 42. člena ZIZ, ker priloženi prepis sodbe ni overjen, o predlogu upnika za izvršbo pa je odločalo drugo sodišče kot o terjatvi.

Izrek

Ugovoru M. S. in ugovoru I. H. se u g o d i , sklep o neutemeljenosti obeh ugovorov se r a z v e l j a v i in se zadeva v r n e sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o obeh ugovorih. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo sodišča prve stopnje o predlogu za izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom dovolilo izvršbo zaradi izterjave glavnice 951.000,00 SIT s pripadki na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Celju K 18/97 z dne 30.1.1998, na premičnine vseh treh dolžnikov in na plačo dolžnika M. S.. M. S. je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da je bil v času storitve kaznivega dejanja mladoleten in materialno popolnoma odvisen od staršev, hkrati pa z njima v stalnih konfliktih. Sedaj je zaposlen, vendar mora od dohodka doma dajati za stroške in hrano, starša pa mu ne bosta pomagala, saj sama preživljata dva šoloobvezna otroka. Ko mu bodo delovno razmerje podaljšali, bo zaprosil za kredit, da bo poplačal svoj delež. Predlaga, da sodišče upošteva njegove socialne razmere. I. H. je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal, da sodba Kp 138/98 ni izvršilni naslov, sodba Okrožnega sodišča v Celju K 18/97 pa ni opremljena s sodno štampiljko o pravnomočnosti oz. izvršljivosti, zato je sklep o dovolitvi izvršbe neutemeljen in nezakonit. Poleg tega je določitev izvršilnih stroškov v sklepu v višini 30.980,00 SIT v nasprotju z delom sklepa, kjer je sodišče dovolilo izvršbo po predlogu za izvršilne stroške v višini 37.000,00 SIT. Z izvršbo naj se počaka do odločitve Vrhovnega sodišča RS. V odgovoru na ugovor je upnik navajal, da so navedbe M. S. o težavah pri odplačilu terjatve neupoštevne, navedbe I. H. pa predstavljajo sprenevedanje o izvršilnem naslovu. Sodišče naj odloči o nespornem delu izvršilnih stroškov in ugovora zavrne kot neutemeljena. Sodišče prve stopnje je štelo, da ugovora zoper sklep o izvršbi nista utemeljena, zato ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2.odstavek 54.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Ugovora sta utemeljena. Če je predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki o terjatvi ni odločalo na prvi stopnji, mu je treba priložiti izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem prepisu, na katerem je potrdilo o izvršljivosti (I.odstavek 42.člena ZIZ). Upnik navedenim pogojem ni zadostil, ker priložen prepis sodbe Okrožnega sodišča v Celju z dne 30.1.1998, opr.št. K 18/97, ni overjen, o predlogu upnika za izvršbo pa je odločalo drugo sodišče kot o terjatvi. Zato bi moralo sodišče prve stopnje pred izdajo sklepa o izvršbi upnika pozvati na odpravo navedene pomanjkljivosti. Pritožnik I. H. utemeljeno opozarja na nasprotje v izpodbijanem sklepu v odločitvi o izvršilnih stroških. V točki 1 izreka sklepa je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo po predlogu upnika iz naslova izvršilnih stroškov v višini 37.000,00 SIT, v točki 2 pa je odmerilo izvršilne stroške v višini 30.980,00 SIT. Da bi se sodišče prve stopnje izognilo nasprotju v odločitvah, bi moralo izvršilni predlog upnika v presežnem delu zavrniti. Pritožba M. S. pa je utemeljena zato, ker bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju o dovolitvi izvršbe na plačo dolžnika upoštevati in določiti obseg tega izvršilnega sredstva v skladu z določbo 1.točke I.odstavka 102.člena ZIZ, ki pravi, da je mogoče seči na plačo dolžnika le tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače. Glede na obrazloženo sta ugovora utemeljena, sodišče druge stopnje pa je moralo ugovora v celoti vrniti v ponovno obravnavanje sodišču prve stopnje zato, ker bo moralo najprej pozvati upnika na predložitev izvršilnega naslova po določbi I.odstavka 42.člena ZIZ, nato pa popraviti še ostali napaki. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo sodišča prve stopnje o predlogu za izvršbo.