Jedro

Zoper elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju pripombe niso bile podane, zato tožnik z ugovorom nepravilnega vrednotenja zemljišč v tej fazi komasacijskega postopka ne more biti uspešen. ZKZ namreč omejuje podajanje pripomb k elaboratom, ki se v komasacijskem postopku razgrnejo, na čas razgrnitve elaboratov in še osem dni po tem; pripombe se nato obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Ptuj je z delno odločbo, na podlagi odločbe o uvedbi komasacijskega postopka št. 331-4/2008 (05076) z dne 7. 4. 2008, ki je postala pravnomočna 27. 6. 2008, odločila, da vlagata komasacijska udeleženca A.A. in B.B., v komasacijski sklad na komasacijskem območju KO C., zemljišče parc. št. 320, k.o. ..., njivo, uvrščeno v peti katastrski razred, površine 9.449 m2 in vrednosti 595287 cenilnih enot. Vrednost se je zaradi povečanja površin poti (0,85%) zmanjšala za 5060 cenilnih enot, tako da je skupna vrednost cenilnih enot 590227. Iz komasacijskega sklada se udeležencema dodeli zemljišče v katastrski občini ..., parc. št. 198, njiva, peti katastrski razred, površine 9.963 m2, v skupni dodeljeni vrednosti 627669 cenilnih enot, razlika vrednosti znaša 37442 cenilnih enot. Odločeno je bilo, da se razlika 37442 cenilnih enot v vrednosti 561,63 EUR, ki bi jo morala plačati komasacijska udeleženca poračuna, zaradi dogovora ob reševanju pripombe, ki sta jo komasacijska udeleženca podala na zapisnik št. 331-10/2010-140 dne 13. 10. 2010 (ovira na parceli). Sestavni del izpodbijane odločbe je tudi grafični prikaz novo dodeljenih parcel z vpisanimi zemljiško katastrskimi odločbami na koncu odločbe.

2. Prvostopenjski organ je pojasnil, da na razgrnjene elaborate idejne zasnove komasacijskega območja KO C., elaborat obstoječega stanja zemljišč ter elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju KO C., ni bilo podanih pripomb. Te so bile podane šele na razgrnjen elaborat nove razdelitve zemljišč (pripombe je vložilo 64 komasacijski udeležencev). Vsi so bili vabljeni na ustno obravnavo, ki se je vršila na terenu v Č. 13. 10. 2010. Dne 26. 8. 2010 sta A.A. in B.B. podala pripombo, v kateri sta navedla, da se ne strinjata s predlagano novo dodelitvijo zemljišča, zaradi dovoza do zemljišča D.D., saj je bila cesta, ki jo je D.D. koristil, njuno vloženo zemljišče v komasacijski sklad. Na podlagi ugovora je bila razpisana ustna obravnava, komasacijska komisija pa je podala mnenje, da se mora po izvedeni komasaciji zagotoviti dostop do vseh parcel in ker je na tej lokaciji že utrjena pot, je bilo smiselno, da se odmeri nova cesta, ki se bo samo poravnala. Komasacijska udeleženca sta celotno površino, ki sta jo vložila v komasacijski sklad, dobila tudi odmerjeno, s tem, da jima je bila zaradi dodeljene ovire na parceli dodeljena za cca. 595 m² večja površina.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo A.A. zavrnil. 4. Tožnik v tožbi oporeka odločitvi obeh upravnih organov in navaja, da je odločitev, ki se sklicuje na upoštevanje ovir (električnih drogov) na dodeljenem zemljišču, pavšalna in arbitrarna. Zaradi ovir na parceli je zemljišče neuporabno in ta ovira bistveno zmanjšuje vrednost novo dodeljene parcele v primerjavi z vrednostjo v komasacijski sklad vloženega zemljišča parc. št. 320 k.o. ... Na račun ovir na parceli je pridobil 595 m² večjo površino, kar ne izravna manjvrednosti dodeljenega zemljišča. Ker odločbi upravnih organov ne utemeljujeta oziroma ne primerjata dejanske izgube vrednosti v komasacijskem postopku pridobljenih zemljišč z zemljiščem vloženim v komasacijski postopek, je dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno. Kršene so tudi določbe ZKZ, saj vloženo zemljišče parc. št. 320/0 k.o. ..., po podatkih iz zemljiške knjige ni bilo obremenjeno z nikakršno služnostjo, to pomeni, da služnost dovozne poti do zemljišča D.D. za potrebe komasacijskega postopka ne obstoji in je zato neupoštevna ter nepravilna odločitev prvostopenjskega organa o zmanjšanju vrednosti zaradi površinskih poti (0,85% oziroma 5060 cenilnih enot). Prav tako je tožnik v komasacijskem postopku pridobil zemljišče, ki je obremenjeno z električnim vodom visoke in srednje napetosti, kar bi moralo biti upoštevano z natančno metodologijo zmanjšanja vrednosti in uporabnosti obremenjenega zemljišča, kar pa ni bilo storjeno. Celotna površina zemljišča se namreč nahaja v koridorju daljnovoda (25m) in njegovega varovalnega pasu (40m). Obremenitev je toliko večja zato, ker je treba z upravljavcem ustanoviti služnost dostopa do stebrov, kar ponovno zmanjša vrednost zemljišča. Opozarja tudi na rok oziroma trajanje služnostne pravice, ki v primeru javno koristne infrastrukture, kot je daljnovod, ni določen, saj služnost po Energetskem zakonu ni omejena na 30 let. Sodišču predlaga, da se odločba prvostopenjskega in drugostopenjskega organa odpravita. Predlaga povračilo stroškov postopka.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem je pojasnila, da električna drogova, ki se nahajata na dodeljenem zemljišču, res nista površinsko in vrednostno opredeljena, vendar je drugostopenjskemu organu iz drugih komasacijskih postopkov na območju RS znano, da znaša največja površina zemljišča na katerem leži električni visokonapetostni dvosistemski daljnovod, 100 m2. Drugostopenjski organ je tako v korist tožnika upošteval, da gre za takšno površino in tako ugotovil, da znaša neuporabna površina pod električnimi drogovi največ 200 m². V konkretnem primeru znaša površinska razlika 514 m², vrednostna pa 37.442 cenilnih enot v korist tožnika, kar pomeni, da je tožnik dobil za najmanj 314 m² večje zemljišče kot ga je vložil in posledično najmanj 19.782 cenilnih enot večje vrednosti. Tožnik bi morala vplačati v komasacijski sklad 296,73 EUR, vendar tega drugostopenjski organ ni upošteval in se je strinjal s poračunom. V primeru morebitne odprave prvostopenjske odločbe, zaradi njene pavšalnosti, v delu, ki se nanaša na električne drogove, tega dejstva ne bo mogoče spregledati. Za preostali del dodeljenega zemljišča, ki ni zajet v navedenih 200 m² zemljišča, pa drugostopenjski organ odgovarja, da je pravilno ovrednoten, ker bližina kmetijskega zemljišča električnim drogovom, v komasacijski postopkih na območju RS ni parameter njihovega vrednotenja, niti v vrednostnih razredih, niti v cenilnih enotah.

6. Stranka z interesom, Irena Zajc, odgovora na tožbo ni podala.

K I. točki izreka:

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporna tako vrednost v komasacijski sklad vloženega zemljišča, kot vrednost zemljišča dodeljena iz komasacijskega sklada.

9. V prvem odstavku 64. člena ZKZ je določeno, da pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada dobi komasacijski udeleženec čimbolj zaokroženo zemljišče. V drugem odstavku istega člena je določeno, da je treba do komasiranih zemljišč zagotoviti ustrezen dostop in v prvem odstavku 65. člena ZKZ, da komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5% vrednosti in 15% površine, pri tem pa ni všteto zmanjšanje površine po 67. členu tega zakona.

10. V prvem odstavku 63. člena ZKZ je določeno, da se v postopku komasacije izdela med drugim tudi elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju. V četrtem odstavku istega člena je določeno, da komasacijski udeleženci lahko podajo na elaborate po tem členu pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v osmih dneh po izteku roka razgrnitve. Pripombe in predlogi na razgrnjene elaborate se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč.

11. V sporni zadevi tožnik (niti drugi udeleženci) na elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju ni podal pripomb. To dejstvo med strankama ni sporno, zato sodišče tožniku pojasnjuje, da je že elaborat vrednotenja zemljišč (ta je bil po podatkih izpodbijane odločbe in spisne dokumentacije razgrnjen v času med 23. 11. 2009 do 14. 12. 2009), po določbah 13. člena Pravilnika o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (Pravilnik), moral obsegati vrednosti posameznih zemljišč vloženih v komasacijski sklad, ob tem pa še številne druge podatke, med drugim navedbo strokovnih podlag za vrednotenje kmetijskih zemljišč, obrazložitev metode dela, opis talnih lastnosti, ki predstavlja pridelovalni potencial posameznega vrednostnega razreda, lokacije izkopanih profilov in vzorcev za določitev meje med vrednostnimi razredi, terenski opis izkopanih profilov in laboratorijskih preiskav itd. 12. Sodišče ugotavlja, da je tožnik pripombo v zvezi s potjo do zemljišča D.D., ki se nanaša na vrednost v komasacijski sklad vloženega zemljišča, parc. št. 320, k.o. ..., ki je bilo ovrednoteno z 595287 cenilnimi enotami, podal šele v postopku razgrnitve elaborata nove razdelitve zemljišč (26. 8. 2010 do 10. 9. 2010), torej po poteku roka iz četrtega odstavka 63. člena ZKZ.

13. Ne glede na navedeno, torej zamudo roka za vložitev pripomb, ki se nanašajo na vrednost zemljišča vloženega v komasacijski sklad, pa sodišče ugotavlja, da gre za pripombo, ki je bila obravnavana na ustni obravnavi dne 13. 10. 2010, kjer je bilo pojasnjeno tudi stališče komasacijske komisije, da se bo cesta morala na novo odmeriti tako, da bo po končani komasaciji vsem udeležencem zagotovljen dostop do vseh parcel. Glede na takšno obrazložitev upravnega organa in zato ker so bile z elaboratom vrednotenja zemljišč že sprejete osnove vrednotenja zemljišč glede na dejansko rabo in vrednosti posameznih zemljišč vloženih v komasacijski sklad, sodišče odločitev prvostopenjskega organa, ki je v komasacijski sklad vloženo zemljišče ovrednotil z 595287 cenilnimi enotami, ki jih je zaradi povečanja površin poti (0,85%) zmanjšal za 5060 cenilnih enot, šteje za pravilno in zakonito. Tožnikove navedbe, da vrednost zemljišča, zato ker ni bilo obremenjeno s služnostjo, oziroma ta ni bila vpisana v zemljiško knjigo, pa sodišče, v skladu z določbo tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), šteje za tožbeno novoto. zato se do nje ni opredelilo že iz tega razloga.

14. V nadaljevanju je sodišče presojalo utemeljenost tožbenega ugovora, ki se nanaša na obstoj ovir na novo dodeljenem zemljišču (dve električna voda) in s tem zmanjšano vrednostjo iz komasacijskega sklada dodeljenega zemljišča. Sodišče enako kot v točki 12. ugotavlja, da je tožnik navedeno pripombo podal v postopku razgrnitve elaborata nove razdelitve zemljišč. Sodišče tudi v zvezi s tem ugovorom upošteva med strankama nesporno dejstvo, da zoper elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju pripombe niso bile podane, zato tožniku pojasnjuje, da z ugovorom nepravilnega vrednotenja zemljišč v tej fazi komasacijskega postopka ne more biti uspešen. Kot je sodišče že razložilo, ZKZ omejuje podajanje pripomb k elaboratom, ki se v komasacijskem postopku razgrnejo, na čas razgrnitve elaboratov in še osem dni po tem; pripombe se nato obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč (četrti odstavek 63. člena ZKZ).

15. V nadaljevanju pa sodišče tožniku pojasnjuje tudi, da se na podlagi določbe 66. člena ZKZ, zemljišča, ki se vrednotijo, uvrščajo v vrednostne razrede, tako kot v sporni zadevi. Bili so določeni trije vrednostni razredi (cenitev cenilca kmetijske stroke E.E.), vsak pa je bil ovrednoten z določenim številom točk. Vsakemu od vrednostnih razredov se je določila vrednost enega m² v cenilnih enotah, cenilni enoti pa vrednost v denarju. V spornem postopku je izračun vrednosti cenilne enote opravila sodna cenilka za kmetijska zemljišča F.F. tako, da znaša vrednost cenilne note 0,015 EUR. Gre za podatke, ki so vsebovani že v elaboratu vrednotenja zemljišč, ki po določbi 13. člena Pravilnika vsebuje tudi podatke o strokovnih podlagah za vrednotenje zemljišč, obrazložitev metode dela in izkazana morebitna odstopanja od predpisane metodologije ter natančno navedeni vzrok za spremembo, kriterije za vrednotenje in kot je že bilo navedeno vrednosti posameznih zemljišč, vloženih v komasacijski sklad. Navedeno pomeni, da bi moral tožnik pripombe, ki se nanašajo na nepravilno uvrstitev zemljišča v vrednostni razred (torej njegovo zmanjšano vrednost zaradi ovir na tem zemljišču) in nestrinjanje z metodologijo vrednotenja (ki bi po navedbah tožnika morala upoštevati obremenitve z električnimi vodi), podati v postopku javne razgrnitve elaborata vrednotenja zemljišč, ki vsebuje tudi kriterije za vrednotenje (2. alineja drugega odstavka 13. člena Pravilnika). Od uvrstitve zemljišča v vrednostni razred je namreč odvisna tudi določitev števila cenilnih enot. Ker v zadevi ni sporna ne kvadratura zemljišča parc. št. 918 k.o. ..., niti vrednost cenilnega razreda, sodišče zavrača tožbeni ugovor nepravilnega vrednotenja zemljišča parc. št. 918 k.o. ... Iz navedenih razlogov in zaradi dejstva, da je bila tožniku zaradi ovir na parceli dodeljena za cca 595 m² večja površina, sodišče tudi iz tega razloga zavrača tožnikov ugovor nepravilne dodelitev zemljišča iz komasacijskega sklada, kot neutemeljen.

16. Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

17. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.