Jedro

Če tožnik, ki je živel na območju, ki je bilo z Mirovno pogodbo z Italijo priključeno, ni izkazal domicila na priključenem ozemlju na dan 10.6.1940, ni pridobil jugoslovanskega državljanstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba. Tožnica trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 9.12.2002, s katero je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Oddelka za upravne zadeve Upravne enote P. z dne 7.5.2001. Z njo je bilo ugotovljeno, da se G.E.M.A.W.G., rojen 15.8.1899 v S.K. po predpisih o državljanstvu, ki so veljali na območju Republike Slovenije do uveljavitve Zakona o državljanstvu RS (Uradni list RS, št. 1/9-I, 30/91-I in 13/94 - v nadaljevanju ZDRS) ni štel za državljana LRS in FLRJ.

Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe s sklicevanjem na 39. člen ZDRS navaja, da velja za državljana RS, kdor je po dosedanjih predpisih imel državljanstvo RS oziroma SFRJ. Ker je bil G.E.M.A.W.G., rojen 15.8.1899 na dan 10.6.1940 italijanski državljan (kar v zadevi ni sporno), je za presojo zatrjevanega jugoslovanskega državljanstva zanj pomemben 19. člen Mirovne pogodbe z Italijo (Uradni list FLRJ, št. 74/47, v nadaljevanju mirovna pogodba), po katerem so italijanski državljani, ki so imeli na dan 10.6.1940 stalno prebivališče na ozemlju, ki ga Italija odstopa drugi državi, ter njihovi po tem dnevu rojeni otroci, postali državljani države, ki ji je ozemlje odstopljeno, ter uživajo tam vse državljanske in politične pravice v skladu z zakoni, ki jih izda država naslednica v treh mesecih po uveljavitvi pogodbe; s pridobitvijo državljanstva prizadete države pa izgubijo italijansko državljanstvo. V postopku je bilo ugotovljeno, da iz izpiska iz matične knjige umrlih (ta pa je skladen z izpiskom iz rojstne matične knjige) izhaja, da je imel imenovani, ki je umrl 28.1.1946 v L., zadnje stalno prebivališče v T., kar naj bi tudi potrdila v postopku zaslišana priča H.W. Tožnica (kljub večkratnim pozivom) tej ugotovitvi nasprotnih podatkov ni ne navajala in ne dokazovala. Ob pravilni ugotovitvi, da za imenovanega ni ugotovljeno, da bi imel na dan 10.6.1940 stalno prebivališče na priključenem ozemlju, sta upravna organa pravilno presodila, da zanj ni izkazana pridobitev jugoslovanskega državljanstva po predpisih, ki so na območju RS veljali do uveljavitve ZDRS. Navedbe o tem, da je bil G.E.M.A.W.G. zaprt v l. zaporih ter maja 1945 usmrčen, glede na navedeno materialno pravo, ne vplivajo na drugačno odločitev.

Tožnica vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ponavlja neutemeljene trditve tožene stranke, po katerih naj bi G.E.M.A.W.G. živel v T. ter da trditev, da je bil zaprt in usmrčen v L. leta 1945, ni izkazana. Izpodbijana sodba je brez pravne in dejanske podlage, sodišče pa ni presodilo nobenega od predloženih dokazov. Navaja, da je s podatki odločbe Upravne enote L., ki je v upravnih spisih, izkazano, da je bil G.E.M.A.W.G. 28.1.1946 usmrčen v l. zaporih (izpisek iz mrliške matične knjige L.), tudi podatki knjige Danila Slivnika Kučanov klan (priložila je fotokopijo 289. strani) potrjujejo usmrtitev imenovanega, kljub izkazani lojalnosti do NOB. Dne 23.1.2000 je pridobila uradne listine, v katerih se omenja ime pokojnika (seznam pripornikov baze sodišča L., ki so bili poslani v Centralne zapore Š., kjer je pod zaporedno številko ... imenovani naveden; fond SD M., kjer je pod oznako ... imenovani naveden ter T., kjer je v seznamu imenovani naveden), iz katerih izhaja, da je bil imenovani domovinsko pristojen v P., kjer je tudi prebival, da je bil posestnik, Avstrijec in 17.7.1945 premeščen v Centralne zapore Š. Predlaga, da se njeni pritožbi v celoti, tudi stroškovno, ugodi ter izpodbijana sodba razveljavi.

Tožena stranka ter državni pravobranilec RS kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno in zakonito odločilo, ko je tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke zavrnilo s sklicevanjem na določbo 1. odstavka 59. člena ZUS. Po tej določbi se tožba zavrne, če sodišče ugotovi, da je bil postopek pred izdajo akta pravilen in da je odločitev pravilna in na zakonu utemeljena.

Pritožbeno sodišče se pri pritožbeni presoji strinja z razlogi, navedenimi v izpodbijani sodbi. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je treba pri ugotavljanju državljanstva FLRJ (kot predhodnega vprašanja v denacionalizacijskem postopku) zatrjevanega upravičenca G.E.M.A.W.G. (rojenega 15.8.1899 v S.K. in umrlega 28.1.1946 v L.) v skladu z 39. členom ZDRS upoštevati predpise o državljanstvu, ki so veljali v trenutku njegovega rojstva pa do njegove smrti oziroma do trenutka, ko se ugotavlja njegovo državljanstvo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presojalo zakonitost izpodbijanega akta na podlagi 19. člena mirovne pogodbe, po kateri postanejo italijanski državljani, ki so imeli na dan 10.6.1940 stalno bivališče na ozemlju, ki ga Italija odstopa drugi državi, ter njihovi po tem dnevu rojeni otroci, državljani države, ki jim je ozemlje odstopljeno, ter uživajo tam vse državljanske in politične pravice v skladu z zakoni, ki jih izda država naslednica v treh mesecih po uveljavitvi te pogodbe; s pridobitvijo državljanstva prizadete države pa izgubijo italijansko državljanstvo. Ker v postopku za E.G.M.A.W.G. (italijanskega državljana, ki je prebival na priključenem ozemlju) ni bilo ugotovljeno, da bi imel na dan 10.6.1940 domicil na ozemlju, ki ga je po mirovni pogodbi Italija odstopila FLRJ, saj je 28. januarja 1946 umrl z zadnjim stalnim prebivališčem v T. (izpisek iz matične knjige umrlih z dne 19.1.2001), je bilo pravilno presojeno, da ni izkazano, da bi imenovani pridobil državljanstvo LR Slovenije in FLRJ.

Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbene ugovore o pomenu usmrtitve G.E.M.A.W.G. v l. zaporih v letu 1946 (T. ...). Zato z enakimi pritožbenimi ugovori tožnica v pritožbi ne more uspeti. Listini (seznam pripornikov baze sodišča L., ki so bili poslani v Centralne zapore Š. ter fond SD M.), ki ju je pridobila 23.11.2000, je tožnica predložila šele v pritožbenem postopku v upravnem sporu. Ker ni izkazala, da ju brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do konca postopka na prvi stopnji, jih pritožbeno sodišče iz razloga 1. odstavka 71. člena ZUS ni presojalo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 23. člena ZUS.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.