Jedro

Če bi želel upravitelj z ugovorom za skrajšanje preizkusnega obdobja uspeti, bi ga moral utemeljiti z relevantnimi dejstvi, ki bi tudi upnike prepričala o njegovi prognozi, da se stečajna masa v preizkusnem obdobju, ki je določeno dolžniku, ne bo povečala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor stečajnega upravitelja, ki ga je vložil 19. 5. 2016 za skrajšanje preizkusnega obdobja.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil. Izpodbijal je vse razloge sodišča prve stopnje, s katerimi je utemeljilo stališče, da niso izkazani pogoji, da se dolžniku triletno preizkusno obdobje skrajša. Ker mu ni bila dana možnost obravnavanja, je uveljavljal tudi bistveno kršitev določb postopka in sodišču predlagal, da ponovno razpiše narok za obravnavanje upraviteljevega ugovora za skrajšanja preizkusnega obdobja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavanem primeru je podal stečajni upravitelj sodišču predlog, da izda sklep o skrajšanju preizkusnega obdobja, tako da to poteče s pravnomočnostjo sklepa. V utemeljitev je navedel, da iz natančnega pregleda spisa in dogajanj po in med stečajnim postopkom ugotavlja, da so pri dolžniku nastopile okoliščine iz točk 1. in 2. osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP.

5. Določba osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP, na katero se je skliceval upravitelj, se uporablja za postopek odpusta obveznosti, ki se je začel po uveljavitvi novele ZFPPIPP-G. Novela ZFPPIPP-G je začela veljati 26. aprila 2016. V skladu s petim odstavkom 34. člena prehodnih določb ZFPPIPP-G, pa se v primeru, če je bil postopek odpusta obveznosti začet pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G in do uveljavitve tega zakona preizkusno obdobje še ni poteklo, določba novega osmega odstavka 400. člena zakona smiselno uporablja tako, da lahko upravitelj ali stečajni dolžnik z ugovorom proti odpustu obveznosti zahteva skrajšanje preizkusnega obdobja.

6. Postopek odpusta obveznosti dolžniku se je začel pred uveljavitvijo spremembe ZFPPIPP-G, do njene uveljavitve pa preizkusno obdobje še ni poteklo. Sodišče prve stopnje je upraviteljev predlog za skrajšanje preizkusnega obdobja obravnavalo kot njegov ugovor proti odpustu obveznosti z zahtevo po skrajšanju preizkusnega obdobja (peti odstavek 34. člena ZFPPIPP-G).

7. Dolžnik je v pritožbi uveljavljal kršitev pravice do izjave, ki bi sicer narekovala razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, ki pa je bila medtem že sanirana. Sodišče prve stopnje je na dolžnikovo pritožbo še enkrat opravilo narok za obravnavo ugovora, sedaj v dolžnikovi navzočnosti. Po izvedenem naroku ni izdalo nadomestnega sklepa, s katerim bi ugovoru ugodilo v smislu določbe drugega odstavka 128. člena ZFPPIPP, pač pa je pritožbo dolžnika predložilo v reševanje višjemu sodišču s pojasnilom, da tudi na podlagi izjave dolžnika, ki jo je podal na naroku, niso podani razlogi iz ugovora upravitelja za skrajšanje preizkusnega obdobja. Razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj o ugovoru še enkrat odloči, zato ni potrebna (smiselno določbi prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

8. V nadaljevanju je pritožbeno sodišče obravnavalo vsa relevantna dejstva, ki jih je navedel dolžnik na naroku ter v pritožbi in s katerimi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

9. V konkretnem primeru bi morala glede na ugovor upravitelja obstajati kumulativno dva pogoja za skrajšanje preizkusnega obdobja:

1. da stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka 389. člena tega zakona spadali v stečajno maso, ali če je ta znesek prejemkov neznaten, in

2. da ni izgledov, da bi bil stečajni dolžnik do konca preizkusnega obdobja zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih prejema, ali pridobiti premoženje večje vrednosti.

10. Nesporno je, da dolžnik trenutno nima niti premoženja niti prejemkov, iz katerih se lahko oblikuje stečajna masa. Ovira za končanje stečajnega postopka brez poplačila upnikov je le začet postopek odpusta obveznosti. Stališče dolžnika, da bi bilo tudi tri mesečno preizkusno obdobje od začetka postopka do sklepa, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti do upnikov, zanj predolgo, je v nasprotju s pričakovanji upnikov, da se v preizkusnem obdobju nateče v stečajno maso nekaj denarja za delno poplačilo njihovih terjatev. Če pa dolžnik ne želi doseči odpusta obveznosti, lahko predlog za odpust obveznosti kadarkoli umakne. Ker nima premoženja, bo sodišče končalo stečajni postopek brez poplačila upnikov in brez odpusta obveznosti. Zato je zmotno njegovo stališče, da mora biti v stečaju in da če bi vedel za posledice, ne bi stečaja nikoli predlagal. 11. V postopku osebnega stečaja so stranke stečajnega postopka upniki in dolžnik. Če bi želel upravitelj z ugovorom za skrajšanje preizkusnega obdobja uspeti, bi ga moral utemeljiti z relevantnimi dejstvi, ki bi tudi upnike prepričala o njegovi prognozi, da se stečajna masa v preizkusnem obdobju, ki je določeno dolžniku, ne bo povečala. Stečajna masa se oblikuje zaradi poplačila obveznosti dolžnika do upnikov. V skladu z določbo 389. člena ZFPPIPP v stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena zakona spada v omejenem obsegu tudi plača, kot tudi premoženje, ki ga dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom osebnega stečaja. Te prognoze upravitelj v konkretnem primeru ni z ničemer utemeljil niti v ugovoru, niti na naroku za obravnavo ugovora. Sodišče prve stopnje je zato pravilno kot relevantno za zavrnitev zahteve upravitelja po skrajšanju preizkusnega obdobja navedlo, da upravitelj svojih navedb o tem, da ni izgledov, da bi se dolžnik zaposlil in začel pridobivati plačo, ni prav z ničemer niti konkretiziral niti podkrepil. Sodišče pa je glede na dolžnikovo starost, njegovo zdravstveno sposobnost in delovno zmožnost ocenilo, da bo dolžnik v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od socialnih prejemkov. Tega odločilnega zaključka sodišča prve stopnje, ki je narekovala zavrnitev upraviteljevega ugovora, dolžnik ni uspel izpodbiti s trditvami, da ima veliko znanja ter delovnih izkušenj na različnih področjih, vendar pa da ga dokler je v osebnem stečaju, nihče noče zaposliti. Dokazov o tem ni niti predložil niti jih ni predlagal. O neprimernem odnosu družbe do dolžnikov v osebnem stečaju je podal trditve tudi na naroku. Z njimi pa ni uspel prepričati pritožbenega sodišča, da so zaradi neprimernega odnosa družbe do dolžnikov v osebnem stečaju pri dolžniku izpolnjeni pogoji iz 2. točke osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP.

12. Glede na navedeno se izkaže, da dolžnik s pritožbo ni uspel izpodbiti relevantnih dejstev, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje pravilno neutemeljen ugovor upravitelja zavrnilo. Zato je bilo treba tudi neutemeljeno pritožbo dolžnika zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).